Bruselj Hrvaško poziva, naj odgovori na očitke o nasilju nad migranti

Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson je v pismu, ki ga je hrvaškemu notranjemu ministru Davorju Božinoviću poslala 23. oktobra, izpostavila, da organizacije civilne družbe še naprej poročajo o nasilnem vračanju migrantov in resnem nasilju nad migranti, prijetimi na meji, kar je zelo zaskrbljujoče. Pozvala ga je, naj deli informacije o tem, koliko očitkov so hrvaške oblasti v minulih treh mesecih prejele in koliko so jih preiskale ter koliko preiskav je vodilo v ukrepanje. Prosila je tudi za informacijo, kako v teh preiskavah zagotavljajo objektivnost in nepristranskost. 

Da namerava Hrvaški poslati pismo z vprašanji glede poročil o nečloveškem in poniževalnem ravnanju z migranti, je komisija sporočila 23. oktobra. Danes je evropski spletni časnik EUobserver objavil vsebino pisma z omenjenim datumom, ki šteje tri strani.

V njem je Johanssonova med drugim spomnila na načrtovano delovno skupino, ki naj bi v sodelovanju z Evropsko komisijo in agencijami EU zagotovila boljšo objektivnost pri delovanju nadzornega mehanizma na meji. Predlagala je, naj bo ta usmerjena tudi v preventivo, in spodbudila hrvaške oblasti, naj hitro zagotovijo strokovnjake za to skupino, tudi iz agencij EU.

Izpostavila je tudi predviden obisk komisije na Hrvaškem, ki naj bi bil namenjen preučitvi vprašanj v povezavi s spoštovanjem temeljnih pravic in delovanja nadzornega mehanizma. Ta obisk, ki ga želi komisija izvesti čim prej v novembru, bi bil po besedah Johanssonove dobra priložnost za prvo srečanje omenjene delovne skupine.

Komisarka je spomnila tudi na neskladja med statistikami zbirke prstnih odtisov Eurodac in podatki agencije za zunanje meje Frontex glede nezakonitih prehodov meje. Komisija je leta 2015 zaradi neustreznega izvajanja zakonodaje o Eurodacu proti Hrvaški sprožila pravni postopek. Johanssonova je sedaj Hrvaško v pismu opozorila, da je to pomembno tudi z vidika izpolnjevanja pogojev za vstop v schengen.

Poročil o nasilju hrvaške obmejne policije nad migranti je bilo v minulih letih precej. Mednarodna nevladna organizacija za človekove pravice Human Rights Watch (HRW) je na primer novembra lani ocenila, da je Evropska komisija s pozitivnim mnenjem o članstvu Hrvaške v schengenskem območju "namenoma spregledala dokaze" o nasilju Hrvaške nad migranti.

Evropska komisija je vseskozi poudarjala, da obtožbe o grobem ravnanju z migranti jemlje zelo resno, da so v tesnem stiku s hrvaškimi oblastmi, ki da so se zavezale k preiskavi teh obtožb, da razmere pozorno spremljajo in da je s pomočjo evropskih sredstev vzpostavljen tudi nadzorni mehanizem, ki naj bi zagotovil, da so vse dejavnosti obmejnih organov v skladu z zakonodajo EU.

Kljub vsem dosedanjim zagotovilom je evropska varuhinja človekovih pravic Emily O'Reilly v torek začela preiskavo proti komisiji na podlagi pritožbe Amnesty International. Preiskava je osredotočena na vprašanje, kako komisija zagotavlja, da hrvaške oblasti pri upravljanju meje spoštujejo temeljne pravice.

Pritožnica izpostavlja dvom, da je bil omenjeni nadzorni mehanizem dejansko vzpostavljen, ter trdi, da komisija ni preverila, ali so hrvaške oblasti ta mehanizem vzpostavile in kako so porabile evropski denar, namenjen za to. Varuhinja je na podlagi pritožbe komisiji poslala vrsto vprašanj, na katera mora odgovoriti do 31. januarja prihodnje leto.