Govorka Evropske komisije Anita Hipper je poudarila, da mora ponovna uvedba nadzora na notranjih schengenskih mejah ostati "izjemna in časovno strogo omejena" ter skrajni ukrep.
Kot je dejala novinarjem v Bruslju, je bila Evropska komisija seznanjena s sprejetimi ukrepi Poljske, Češke in Avstrije, ki so jih te države sprejele za krajše obdobje desetih dni. Pri Komisiji so v stiku s temi članicami, da bi identificirali mogoče alternativne ukrepe mejnemu nadzoru, je dodala.
Kot je ob tem še pojasnila, pri Komisiji razumejo, da so uvedeni mejni nadzori prilagojeni tako, da čim manj motijo čezmejni promet.
Avstrija, Češka in Poljska so opolnoči ponovno uvedle začasne in naključne nadzore na mejnih prehodih s sosednjo Slovaško, da bi zajezile nezakonite migracije. Ukrepi naj bi veljali deset dni, pri čemer se lahko to obdobje podaljša.
Slovaška je v odgovor na to danes sklenila, da bo s četrtkom začasno ponovno uvedla nadzor na meji z Madžarsko.
Nadzor na mejah krepi vse več članic
Zaradi povečanega števila nezakonitih migrantov vse več članic schengenskega območja krepi nadzor na svojih mejah. Nemčija je tako konec prejšnjega meseca sporočila, da bo njena policija izvajala dodaten nadzor ob meji s Poljsko in Češko po fleksibilnem modelu, ki ga ni treba prijaviti Evropski komisiji.
Podobno je slovenska policija sredi prejšnjega tedna okrepila nadzor na najbolj kritičnih delih ob meji s Hrvaško, kjer prihaja do povečanega števila nezakonitih prehodov. Slovenija pri tem poudarja, da ne gre za nadzor na notranji schengenski meji.
Avstrija sicer že več let izvaja mejni nadzor s Slovenijo in Madžarsko. Ukrep je prvič uvedla leta 2015 na vrhuncu begunske krize, nato pa ga na vsakih šest mesecev podaljšala, pri čemer se trenutno podaljšanje izteče sredi novembra.
KOMENTARJI (36)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.