Bruselj z več ukrepi naproti evropskim kmetom, bodo omejili uvoz iz Ukrajine?

Francija se je znašla v središču evropskega protestnega gibanja kmetov. Ti protestirajo že več kot teden dni, v ponedeljek so zaprli še vpadnice v Pariz, da bi blokirali prestolnico.

Danes je bilo v Franciji pridržanih 20 kmetov. Kot je sporočila francoska policija, so jih 18 pridržali, ko so skušali blokirati veleprodajno živilsko tržnico Rungis južno od Pariza, ki velja za ključno vozlišče za distribucijo hrane za 12 milijonov prebivalcev prestolnice. V priporu naj bi jih bilo še 15.

Policija je sicer konvoj od 200 do 300 traktorjev, ki je krenil z jugozahoda države, zadržala stran od tržnice, iz previdnosti so na kraj dogajanja napotili oklepna vozila. Policijske enote so bile razporejene tudi vzdolž avtoceste, ki vodi do Rungisa, okoli tržnice pa so bile postavljene policijske nadzorne točke.

Francoski kmetje so nezadovoljni zaradi delovnih pogojev, med drugim zahtevajo višje cene za pridelke, zmanjšanje birokracije in zaščito pred tujo konkurenco. Vodja glavnega sindikata kmetov FNSEA Arnaud Rousseau je pojasnil, da so pričakovanja zelo velika in da nekaterih med njimi ni mogoče hitro nasloviti. "Zato poskušam pozivati k umirjenosti in razumnosti," je zatrdil.

Grški kmetje protestirajo zaradi dviga cen gnojil in dizelskega goriva, demonstracije tudi v Italiji

V Grčiji so medtem kmetje danes blokirali najpomembnejšo avtocesto v državi, ki povezuje Atene in Solun. Do kdaj bodo vztrajali z blokado, postavljeno približno 150 kilometrov severno od Aten, ni jasno. Načrt naj bi bil paralizirati Solun, kjer je med četrtkom in nedeljo napovedan največji grški kmetijski sejem Agrotica.

V preteklih dneh so sicer začasno blokirali tudi najpomembnejši mejni prehod s Turčijo blizu pristaniškega mesta Aleksandropolis.

Grški kmetje protestirajo zaradi dviga cen gnojil in dizelskega goriva, poroča ERT News. Poleg tega so kritični do vlade, ker da so bile odškodnine za škodo v lanskih požarih in poplavah, v katerih sta bila ponekod uničena kmetijska zemlja in pridelek, prenizke, v nekaterih primerih pa naj sploh ne bi bile izplačane.

Kmečke demonstracije so danes potekale tudi v Italiji. Tudi tam so kmetje s traktorji blokirali več cest, prizadete so bile Toskana, Lombardija, Kalabrija in Sardinija. Več sto kmetov je z akcijami sporočalo, da so proti evropski kmetijski politiki, ob tem pa so se zavzeli za državne subvencije za kmete.

Protestnemu gibanju so se pridružili tudi kmetje v Španiji, Nemčiji, Belgiji, Romuniji, na Nizozemskem in Poljskem.

Evropska komisija je predstavila predlog za podaljšanje odprave carin na uvoz blaga iz Ukrajine za eno leto do začetka junija 2025. "To ostaja ključno za podporo Ukrajini v teh prelomnih trenutkih vojne. Trgovinski ukrepi prinašajo konkretne koristi za številne ukrajinske izvozne sektorje," je ob predstavitvi povedal podpredsednik Evropske komisije, pristojen za spodbujanje evropskega načina življenja, Margaritis Schinas.

Poudaril je, da se obenem zavedajo skrbi, ki so jih izrazile nekatere države članice in predstavniki evropskega kmetijstva glede uvoza nekaterih proizvodov.

"Čeprav naš nadzor ni pokazal negativnega vpliva na celoten evropski trg, pa se zavedamo, da ima lahko uvoz iz Ukrajine bolj lokalno omejen negativen vpliv," je dejal Schinas.

Zasilne zavore: samodejna uvedba carin za perutnino, jajca, sladkor

Zato v okviru podaljšanja komisija predlaga dva varnostna mehanizma. Prvi bi veljal za vse proizvode, za katere velja odprava carin. Omogočil bi hitro ukrepanje, če bi se pokazal negativen vpliv na trg ene ali več držav članic.

Za perutnino, jajca in sladkor pa je predvidena t. i. zasilna zavora. Če bi uvoz teh proizvodov presegel povprečje v letih 2022 in 2023, bi samodejno znova uvedli carine.

"Prepričan sem, da s tem odgovarjamo na določene skrbi deležnikov in da bomo zaščitili njihove interese, če bo treba," je povedal podpredsednik Schinas.

Zagotovil je, da bodo imele članice po novem večjo vlogo pri odločanju o uvedbi teh ukrepov. Končno odločitev bo še naprej sprejemala komisija, se bo pa pred tem posvetovala s članicami.

Evropski kmetje na ulicah

Bruselj pa želi evropskim kmetom, ki se soočajo z različnimi težavami, priti naproti tudi z določenimi odstopanji od pravil glede obdelave zemlje v okviru skupne kmetijske politike. V skladu s predlogom bi lahko bili vsi kmetje izvzeti iz obveznosti, da določen del zemlje pustijo neobdelan, pri čemer pa bi bili še naprej upravičeni do finančne podpore iz skupne kmetijske politike.

Pridelovalci z manj kot 10 hektarji ornih površin so že tako in tako običajno izvzeti iz tega, drugi pa morajo najmanj štiri odstotke tovrstnih površin nameniti neproduktivnim površinam, kot je praha.

V letošnjem letu bi lahko namesto tega sedem odstotkov ornih površin namenili za pridelke, ki izboljšujejo vsebnost dušika, ali naknadnim posevkom. Gre na primer za lečo, grah in deteljo.

Zdaj bodo o predlogu za odstopanje od pravil glasovale države članice, nakar bo komisija uradno sprejela pravila, ki bodo veljala za celotno letošnje leto. Članice bodo sicer same odločile, ali bodo to možnost omogočile kmetom.

"Ko se tako velik gospodarski sektor, kot je kmetijski ali agroživilski, znajde v težavah, moramo stati ob strani. Moramo prisluhniti, sodelovati s kmetijskimi skupnostmi in skupaj poiskati najboljše možne rešitve," je povedal izvršni podpredsednik komisije, pristojen za zeleni dogovor, Maroš Šefčovič.

Bruselj je ukrepe predstavil, potem ko so številne evropske države zajeli protesti kmetov. Kmete na vzhodu EU je medtem na ulice pognala tudi po njihovem mnenju nelojalna konkurenca iz Ukrajine.

Kmetje napovedujejo, da se bodo zbrali tudi ob četrtkovem vrhu voditeljev držav članic unije v Bruslju.

Kmetje Golobu: V Bruslju opozorite tudi na težave slovenskih kmetov

"V času, ko evropski kmetje opozarjajo na nevzdržne razmere za kmetovanje, kot so cene pridelkov, obdavčitve, konkurenca iz uvoza in stroga okoljska pravila, želimo kmetijske organizacije opozoriti, da se s podobnimi težavami srečujejo tudi slovenski kmetje," so v današnjem sporočilu za javnost navedle slovenske kmetijske organizacije – KGZS, Sindikat kmetov Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, Zveza slovenske podeželske mladine in Zveza kmetic Slovenije.

Gre za težave, na katere so po njihovih besedah tudi sami opozorili že na lanskem protestnem shodu. Tako kot francoski kmetje, ki nezadovoljstvo nad razmerami v zadnjih dneh izražajo s cestnimi blokadami, tudi oni na ravni EU pričakujejo naslovitev vprašanj glede uvoza žita in poceni živil iz Ukrajine, sklenitve prostotrgovinskega sporazuma med EU in južnoameriško gospodarsko zvezo Mercosur in zelenega prehoda, ki da se izvaja na plečih kmetov.

Predsednika vlade Goloba ob tem pozivajo, da na četrtkovem srečanju voditeljev EU v Bruslju predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen predstavi tudi zahteve slovenskih kmetov in se tako pridruži voditeljem, ki naj bi v luči protestov kmetov po Evropi opozorili na težave v sektorju. Da bo na vrhu EU sprožil to vprašanje, je ta teden med obiskom na Švedskem napovedal francoski predsednik Emmanuel Macron.

Ta je v zadnjih dneh, kot je povedal, von der Leynovo med drugim opozoril, da trenutno glede na nezadovoljstvo kmetov sklenitev trgovinskega sporazuma z Mercosurjem, o katerem so sicer tekla dolgotrajna pogajanja, po njegovi oceni ni mogoča. Po Macronovem mnenju je dogovor delno že zastarel, južnoameriškim kmetom pa da ne nalaga enakih pravil, kot veljajo v EU. Izpostavil je tudi težave zaradi uvoza poceni žita in perutnine iz Ukrajine, ki da ruši razmerja na evropskem trgu.

"Glede navedenih težav slovenskih in evropskih kmetov je treba nujno najti ustrezne rešitve v okviru sprememb evropske zakonodaje, ki bodo dale prednost pridelkom evropskih kmetov pred uvozom hrane dvomljivega porekla iz tretjih držav," so poudarili v slovenskih kmetijskih organizacijah.