Buenos Aires v plamenih: 'Branili bomo državo'

Sveženj reform, ki ga je predlagal desničarski predsednik Javier Milei, da bi oživil šibko gospodarstvo države, vključuje razglasitev izrednih gospodarskih razmer, znižanje pokojnin in omejevanje delavskih pravic. Poleg tega predsedniku podeljuje široka pooblastila na področju energetike, pokojnin, varnosti in drugih področij ter vključuje več ukrepov, ki veljajo za sporne, vključno z velikodušnim sistemom spodbud za tuje vlagatelje, davčno amnestijo za osebe z neprijavljenim premoženjem in načrti za privatizacijo nekaterih argentinskih podjetij v državi.

Ukrepom nasprotujejo mnogi, med njimi vse levičarske politične stranke, sindikati in socialne organizacije. 

Vendar je bil predlog, ki je bil v senatu sprva neodločen, predhodno sprejet. "Za tiste Argentince, ki trpijo, ki čakajo, ki nočejo, da bi njihovi otroci zapustili državo ... moj glas je pritrdilen," je dejala vodja senata, podpredsednica Victoria Villarruel. Njen glas je bil odločilen.

Predlog zakona, ki sicer obsega 328 členov, bo zdaj pregledan po posameznih točkah, preden bo predvidoma danes v celoti potrjen. Nato se bo še enkrat vrnil v spodnji dom parlamenta, kjer ga bodo še dokončno potrdili. 

A državljanom in državljankam ukrep ni najbolj všeč. Pred sprejetjem zakona se je razjarjena množica zbrala pred senatom in ostro protestirala proti zakonu. "Država ni naprodaj, država se brani", "Kako lahko voditelj države sovraži državo" in podobne slogane je bilo videti na transparentih. Med policijo in protestniki je prišlo tudi do spopadov, pri čemer so se protestniki skušali prebiti do kongresa in metali kamenje v policiste, v zameno za to, pa so jih policisti poškropili s poprovim sprejem.

Priče, med katerimi so tudi opozicijski poslanci so poudarili, da je več deset protestnikov in nekaj poslancev prejelo zdravniško pomoč, najmanj pet opozicijskih poslancev pa je bilo tudi hospitaliziranih, piše BBC. Ranjenih je bilo vsaj 20 policistov, so sporočili urandiki, aretiranih pa naj bi bilo 15 ljudi. Policiji je preostale protestnike uspelo pregnati, a še prej so zažgali dve vozili, med njimi tudi vozilo ene od novinarskih organizacij.

"Ne morem verjeti, da v Argentini razpravljamo o zakonu, ki nas bo vrnil 100 let nazaj," je dejal eden od protestnikov, sicer odvetnik po izobrazbi.

Milei je prišel na oblast z obljubami, da bo rešil najhujšo gospodarsko krizo v Argentini v zadnjih dveh desetletjih. Vendar ima njegova politična stranka, v kateri so relativni novinci, v kongresu le majhno manjšino sedežev, poleg tega pa mu je težko sklepati dogovore z opozicijo. V nasprotju s prejšnjimi argentinskimi voditelji po vrnitvi demokracije leta 1983 Milei v prvih šestih mesecih svojega mandata ni sprejel niti enega zakona. Namesto tega se je populistični voditelj zanašal na izvršna pooblastila, da bi zmanjšal državno porabo in odpravil gospodarske omejitve.

Najbolj ostri kritiki Mileijeve zakonodaje so bili pripadniki levičarskega peronističnega gibanja, zvestega nekdanji predsednici Cristini Fernandez de Kirchner, ki že dve desetletji prevladuje v argentinski politiki in ima vpliv na številne sindikate v državi. Med njimi bančniki, učitelji, vozniki tovornjakov in na tisoče delavcev iz raznih sindikatov in vsi so prišli na protest. Ves dan so se zbirali in skandirali: "Naša država ni naprodaj!" in "Branili bomo državo". 

"Če bo ta zakon sprejet, bomo izgubili številne delavske in pokojninske pravice," je dejala 54-letna učiteljica Miriam Rajovitcher, ki je protestirala. Argentinci srednjega razreda pravijo, da so morali korenito spremeniti svoja življenja, odkar je Milei zmanjšal njihove šolske preračune in devalviral valuto, zaradi česar je inflacija dosegla 300 odstotkov, piše AP. 

Predsedstvo je protestnike označilo za teroriste in jih obtožilo, da skušajo izvesti državni udar.