Burkina Faso je država z 'najbolj zapostavljeno krizo na svetu'

V luči vse več kriz, ki se dogajajo širom sveta, pa se le malo kdo spomni na majhno celinsko državo v Afriki, Burkino Faso. Več kot dva milijona ljudi, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, je zdaj v prenatrpanih mestnih območjih in začasnih taboriščih. Po novem poročilu Norveškega sveta za begunce (NRC) je Burkina Faso prvič na vrhu seznama najbolj zapostavljenih kriz zaradi razseljevanja na svetu. 

Skupine za pomoč, ki delujejo na območju, in vlada pa se soočajo z velikim pomanjkanjem sredstev in naraščajočimi potrebami prebivalcev. Vsak četrti človek potrebuje pomoč, več deset tisoč ljudi pa se sooča s katastrofalno stopnjo lakote. Po podatkih Združenih narodov ni bila odobrena niti polovica od 800 milijonov dolarjev, ki so jih skupine za pomoč zahtevale lani.

"Spekter posledic za ljudi je obsežen, vendar na vsaki točki mračen. Veliko ljudi lahko umre in umirajo, ker niso imeli dostopa do hrane in zdravstvenih storitev, ker niso bili ustrezno zaščiteni, humanitarna pomoč in odziv vlade pa nista bila zadostna," je dejala Alexandra Lamarche, višja sodelavka pri zagovorniški skupini Refugees International.

Nasilje je razdelilo nekoč miroljubno državo in lani pripeljalo do dveh državnih udarov. Vojaški voditelji so obljubili, da bodo zajezili negotovost, vendar so se džihadistični napadi nadaljevali in širili, odkar je septembra oblast prevzel kapetan Ibrahim Traore.

 Po mnenju analitikov konfliktov vlada še vedno nadzoruje manj kot 50 odstotkov države, večinoma na podeželju. Skupine, povezane z Al-Kaido in Islamsko državo, nadzorujejo ali ogrožajo velika območja, je povedal Rida Lyammouri, višji sodelavec Centra za politiko novega juga, možganskega trusta s sedežem v Maroku.

"Državne varnostne sile nimajo dovolj virov za boj proti obema skupinama na vseh frontah," je dejal.

Strategija džihadistov, ki blokirajo mesta, preprečujejo prosto gibanje ljudi in pretok blaga, je krizo zaradi razseljevanja še poslabšala. Po podatkih skupin za pomoč je v več kot 20 mestih obleganih približno 800.000 ljudi.

"Razmere so zelo težke. Ljudje nimajo hrane, otroci ne hodijo v šolo," je povedala 53-letna Bibata Sangli, ki je vzhodno mesto Pama zapustila januarja 2022, tik preden so ga začeli oblegati. Tam ima še vedno družino, ki ne more oditi, je dejala Sanglijeva.

Vodja skupnosti, ki se je lani srečal z Jafarjem Dicko, vodilnim džihadistom v Burkini Faso, je povedal, da Dickova skupina blokira mesta, ki ne sprejemajo njenih pravil, kot je prepoved alkohola, in zahteva, da imajo ženske zakrite obraze. Vodja je govoril pod pogojem anonimnosti, ker ni bil pooblaščen za pogovor z mediji. Januarja so Združeni narodi začeli uporabljati helikopterje Chinook za zračni prevoz hrane na območja, ki niso dostopna po cesti, kar je izjemno drag pristop. Trije Chinooki so bili maja zaradi pomanjkanja denarja zmanjšani na enega, zaradi česar je težko tako hitro doseči številne ljudi.

Medtem ko se humanitarne razmere slabšajo, se slabšajo tudi možnosti delovanja skupin za pomoč

Od začetka vojaškega prevzema oblasti v Burkini Faso januarja 2022 se je število incidentov proti humanitarnim organizacijam, ki so jih zagrešile varnostne sile, povečalo z enega leta 2021 na 11 lani, kažejo neobjavljeni podatki humanitarnih skupin, poroča AP. Incidenti so vključevali aretacije, pridržanja in poškodbe delavcev.

Skupine za pravice, analitiki in civilisti pravijo, da je vodja hunte Traore osredotočen le na doseganje vojaških uspehov in mu je malo mar za človekove pravice, svobodo govora ali odgovornost za množične poboje posameznikov, osumljenih podpore borcem.

Varnostne sile Burkine Faso so aprila na severu države ubile najmanj 150 civilistov, trdijo lokalni prebivalci v vasi Karma, kjer se je dogajalo največ nasilja. Tožilci so sporočili, da so začeli preiskavo o pobojih. V začetku leta je agencija AP v preiskavi video posnetka, ki je krožil po družbenih medijih, ugotovila, da so varnostne sile Burkine Faso v vojaški bazi na severu države ubijale otroke. Medtem ko vlada vodi vojno, civilisti nosijo največje breme in jim zmanjkuje upanja. 

Potem ko so džihadisti aprila napadli njegovo vas na vzhodu Burkine Faso, pobili ljudi in ukradli živino, je oče petih otrok, ki iz varnostnih razlogov ni želel biti imenovan, pobegnil v glavno mesto regije Fada N'Gourma. Vendar njegova družina zdaj nima hrane in dostopa do zdravstvene oskrbe, pomoč humanitarnih skupin pa ne zadostuje, je dejal.

"Odkar smo razseljeni, se naš položaj še poslabšuje," je dejal 46-letni moški. "Pogrešam svoj dom."

'Najbolj zapostavljena kriza na svetu'

Letni seznam zapostavljenih kriznih razmer zaradi razseljevanja temelji na treh merilih: pomanjkanje humanitarnih sredstev, pomanjkanje medijske pozornosti ter pomanjkanje mednarodnih političnih in diplomatskih pobud. Kriza v Demokratični republiki Kongo je na drugem mestu, saj se je od začetka seznama pred sedmimi leti vsako leto znašla na prvem ali drugem mestu. Na tej mračni lestvici ji sledijo še Kolumbija, Sudan in Venezuela.

"Zanemarjanje je izbira; to, da so milijoni razseljenih ljudi iz leta v leto zavrženi brez podpore in sredstev, ki jih tako nujno potrebujejo, ni neizogibno," je dejal Jan Egeland, generalni sekretar Norveškega sveta za begunce, ki je neodvisna humanitarna organizacija, ki pomaga ljudem, prisiljenim v beg. 

"Močan odziv na trpljenje, ki ga je povzročila vojna v Ukrajini, je pokazal, kaj lahko svet zagotovi ljudem v stiski. Politični ukrepi za Ukrajince so bili učinkoviti in hitri, meje so ostale odprte, sredstva so bila izdatna, mediji pa so o njih obširno poročali. Tisti, ki so na oblasti, morajo pokazati enako humanost do ljudi, ki so jih prizadele krize v krajih, kot sta Burkina Faso in Demokratična republika Kongo."

NRC je navedel, da se je v Afriki, kjer je večina od desetih najbolj zapostavljenih kriz, leta 2022 pomoč zmanjšala za sedem odstotkov, saj je bil denar preusmerjen v Ukrajino in sprejemanje ukrajinskih beguncev.

"Svet ni uspel podpreti najranljivejših, vendar se to lahko spremeni. Življenje milijonov ljudi, ki trpijo v tišini, se lahko izboljša, če se financiranje in viri dodelijo na podlagi potreb, ne geopolitičnih interesov in medijskih naslovnic dneva," je pojasnil Egeland.