'Čakajo, da Putin umre'

Polna dvorana, nekaj kamer, veliko zanimanja. Po letih vojne v Ukrajini je vprašanje - kdaj bo konflikta konec in kakšna bo prihodnja vloga Rusije, seveda na mestu. 

Enostavnega in jasnega odgovora pa ni, niti se Hordokovski, na odru pod velikim bleščečim lestencem, ni pretvarjal, da ga ima. 

Vprašanje, ali se res pripravlja zlom režima v Rusiji, je pričakoval. Mnogi mediji redno ugibajo o dejanskih razsežnostih gospodarskih težav, nezadovoljstva ljudi, vojaških težav na bojiščih v Ukrajini ... "Razumem, od kod prihaja to vprašanje. Rusom ga neprestano postavljajo. Vprašanja izhajajo iz tega, da vsi v osnovi razumejo, da sta Putin in njegov režim grožnja Evropi. In če Putin ostane na oblasti, bo morala Evropa za obrambo namenjati približno dva do dva in pol odstotka BDP več. In teh dodatnih dveh do dveh in pol odstotka bo treba nekje vzeti. Vedno znova vprašajo: ali je to res potrebno? Da. Naslednjih pet do sedem let bo hladna vojna. Če Evropa ne bo pripravljena na soočenje, bo vojna postala vroča. Potem vprašajo: kaj pa, če se rusko gospodarstvo sesuje? Osem do osem in pol odstotka BDP, ki ga Rusija namenja za vojno, je veliko, vendar ne smrtonosno za sistem. Zato boste morali vi porabiti dodatna dva odstotka več."

Evropi očita taktično napako. "Kaj, če Putin izgubi vojno v Ukrajini? Lahko bi jo izgubil v letih 2022 ali 2023, ko je za to še obstajala možnost. Toda vi, Evropejci, ste govorili, da Putin ne sme izgubiti vojne, ker bi lahko uporabil jedrsko orožje, ker bi lahko razpadla Rusija in bi sledil grozljiv kaos. Govorili ste, da ne sme izgubiti. To je bila napaka. Napaka je bila storjena. Zdaj vojne ne bo izgubil in zato boste morali za obrambo namenjati dodatna dva do dva in pol odstotka BDP."

V svojo časovnico je prepričan. "Zdaj nekateri pravijo: mogoče bo Šojgu organiziral državni udar. Šojguja poznam 35 let. On ni človek, ki bi organiziral državni udar."

A to ne pomeni, da Hordokovskega ne zaposluje vprašanje, kako spremeniti režim, četudi ne jutri. "Imam dobro in slabo novico. Dobra novica je, da se bo režim zagotovo zamenjal. Njegov preostali rok trajanja je po mojem občutku še približno pet do sedem let. In kdorkoli bo prišel po Putinu, bo boljši od njega. Zagotovo. Ker ne bo imel tiste zaloge legitimnosti, ki jo ima Putin zaradi dolgoletnega vladanja. Slaba novica pa je, da scenarij menjave diktature vedno vključuje nasilje ali vsaj grožnjo nasilja." 

In prav tu se morda skriva odgovor na vprašanje, zakaj nihče ni pripravljen prestopiti rdeče črte, da bi sprožil padec režima: "Del ruske družbe, ki ga predstavljamo mi, demokratična opozicija, je urban in izobražen sloj. Ta sloj ima enake vrednote kot tukaj v Zahodni Evropi vrednost človeškega življenja. Zato niso pripravljeni žrtvovati svojih življenj za nasilno spremembo režima. Raje čakajo. Čakajo Putinovo smrt. Ta bo prišla in ne glede na okoliščine se bo režim po tem spremenil."

Vmes pa, se strinja, bo morala domačo nalogo opraviti tudi ruska opozicija. "Postaviti mora ideološke zastavice za strukturiranje ruske družbe. Če ruska družba ne bo strukturirana, bo po Putinu z veliko verjetnostjo prišel nov Putin. Populist."

Kar pa ne bo nujno enostavno: "Zakaj ruska opozicija tega še ni naredila? Ker ruska opozicija prevzema vzorce Zahoda, kjer danes številni politiki zagovarjajo stališče: Mi smo za vse dobro in proti vsemu slabemu,' nato pa zmagajo populisti. Žal se ruska opozicija nahaja v istem kontekstu. Zelo upam, da bo prišlo do razdelitve opozicije v ideološke tabore, ker bo to pomagalo strukturirati rusko družbo."

Družbo, ki Putinu ni obrnila hrbta, priznava: "Zakaj pravimo, da je to Putinova vojna in ne vojna ruske družbe? Čeprav razumemo razpoloženje v ruski družbi in vemo, da ruska družba te vojne danes večinoma ne zavrača aktivno? To govorimo iz pragmatičnih razlogov. Pomembno nam je ločevati rusko družbo od Kremlja, ne pa združevati ruske družbe okoli Kremlja. To je pomembno za zlom režima. Zato bomo, ne glede na to, kaj razumemo ali ne razumemo, govorili, da je to vojna Kremlja, ruska družba pa žrtev te vojne."