Pisalo se je leto 1987. Carlos Lehder Rivas je bil na zabavi zloglasnega kolumbijskega kartela Medellin, v družbi prostitutke, ko je eden izmed plačancev Pabla Escobarja potrkal na vrata. Lehder ni pomislil dvakrat, preden je plačanca, ki naj bi bil eden izmed ljubimcev omenjene prostitutke, ustrelil. Lehder se je opravičil Escobarja, trupla so se znebili in zabava se je preprosto nadaljevala. A če je na eni strani Lehder menil, da se življenje zabave in kokaina ne bo končalo, je Escobar tisto noč prišel do drugačnega zaključka.
Že dan po zabavi je Escobar poslal Lehderja v skrivališče, kjer naj bi bil varen - nato pa ga je izdal ameriškim oblastem. Kolumbijski kralj kokaina je sicer zanikal svojo vlogo v aretaciji 'poslovnega partnerja'. Njegovo sojenje leta 1988 je bilo največji sodni primer proti tujemu tihotapcu mamil v ZDA v ameriški zgodovini, postal je tudi prvi tihotapec mamil, ki ga je Kolumbija izročila ZDA. V letih zatem jih je sledilo na stotine, piše Deutsche Welle. Obsojen je bil na dosmrtno zaporno kazen brez možnosti pogojnega izpusta.
Lehder je postal znan tudi kot človek, ki je revolucionariziral posel tihotapljenja drog v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Kupil je majhen otok na Bahamskem otočju, ki leži le 340 kilometrov od floridske obale, podkupil bahamske oblasti in začel tihotapiti na tone kolumbijskega kokaina v ZDA z majhnimi letali. Ta so letela nizko, da bi se tako izognila ameriškim oblastem. Bolj tvegana metoda prenašanja kokaina na ali celo v telesih kurirjev na komercialnih letalih je postala preteklost. Namesto tega je Lehderjeva metoda omogočala bolj enostavni prevoz ton belega prahu. Po nekaterih ocenah naj bi kar štiri izmed petih paketov kokaina v ZDA prispelo z njegovo floto majhnih letal.
Poimenovan tudi "Nori Charlie" pa je tedaj služil milijone - omenjeni otok pa je postal središče divjih zabav. Sredi osemdesetih let pa so ameriške oblasti prišle na sled njegovih tihotapskim potem ter jih zaustavile - s tem pa tudi njegov vzpon.
Tri leta po sojenju je Lehder sklenil dogovor z ameriškimi tožilci. Obljubljeno naj bi mu bilo, da bodo njegovo zaporno kazen skrajšali za 30 let, v zameno pa bo moral pričati proti tedanjemu panamskemu vodji Manuelu Noriegi. Prav tako mu naj bi bilo obljubljeno, da v zaporu ne bo dlje kot Noriega. Lehder se je s tem strinjal, a njegovo zaporno kazen so skrajšali le na 55 let, medtem ko so nekdanjega panamskega predsednika izročili Franciji leta 2010, zadnje tedne svojega življenja pa je preživel v hišnem zaporu v Panami, leta 2017 pa je umrl zaradi raka.
Za Lehderja se je govorilo, da je edini kolumbijski mamilarski vodja, ki ima več oboževalcev kot zaposlenih, opisovali so ga kot prijateljskega, privlačnega in norega. V pismu nekdanjemu kolumbijskemu predsedniku Juanu Manuelu Santosu se je celo hvalil, da mu je uspelo to, kar je na tisoče alkimistom spodletelo - da je spremenil kilogram kokaina v kilogram zlata. Oboževal je Johna Lennona, imel naj bi celo njegov kip, s kitaro v roki in nacistično čelado na glavi - tako kot njegov oče, ki je iz Nemčije pobegnil v Kolumbijo pred drugo svetovno vojno, naj bi simpatiziral z nacisti. Za Coca-Colo naj bi govoril, da je "edina dobra stvar imperializma". Sam je kadil marihuano, kokain pa je bil zanj način, da "iztrga denar iz rok bogatih ljudi".
Danes v sedemdesetih letih je Lehder prispel nazaj v Nemčijo, njegovo zdravstveno stanje pa naj bi bilo kritično.
KOMENTARJI (18)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.