Čestital mu je tudi Putin. Biden: 'Čas je, da obrnemo list, da se pozdravimo'

Joe Biden je bil tokrat najbrž najbolj kritičen do Donalda Trumpa, potem ko je takoj po volitvah ohranjal distanco do njegovih poskusov, da bi izpodbijal rezultat volitev. Trumpu je sporočil, da je imel na voljo vrsto pravnih poti – izkoristil je vse in vse so se tudi končale na isti način.

Trumpu namreč ni pritrdilo nobeno sodišče, a še vedno neti nezadovoljstvo v delu volilnega telesa z izjavami, da so bile volitve prirejene ali ukradene, kar pa je velika težava za razdeljeno državo, kjer bo iskanje enotnosti eden največjih političnih izzivov prihodnjega obdobja.

In najbrž tudi nedosegljiv izziv, za kar pa odgovornosti ne bo mogoče pripisati le Trumpu in republikancem, ampak se bodo morali tudi demokrati soočiti s posledicami lastnega podžiganja strasti v času njegovega mandata.

Biden mu je sicer 'priporočil', naj se sprijazni z rezultatom, Američanom pa sporočil: "V bitki za dušo Amerike je zmagala demokracija. Ljudje so volili, zaupanje v naše ustanove se je ohranilo, integriteta volitev je ostala nedotaknjena." "Naša napadena demokracija je dokazala, da je odporna," je poudaril.

Poleg tega je dodal: "Sedaj je čas, da obrnemo stran, da se poenotimo, se pozdravimo." Biden sicer vztrajno ponavlja, da bo tudi predsednik tistih, ki zanj niso volili.

Medtem ko so politična obračunavanja seveda precejšnja 'zabava' za Američane, pa mnoge bolj kot besedna igra med odhajajočim in prihajajočim predsednikom zanima, kako bo Biden obnovil državo, ki jo je novi koronavirus prizadel tako močno, da so številni ostali brez strehe nad glavo, mnogim pa izselitev zaradi neplačevanja najemnin še grozi.

V deželi priložnosti je namreč socialna varnost na izjemno nizki ravni, kar še posebej v krizah, kot je koronavirusna, pride zelo do izraza.

Biden je obljubil, da se bo lotil boja s pandemijo, eden najpomembnejših prvih korakov pa bo cepljenje. V ZDA, kjer je umrlo že skoraj 300.000 ljudi s covidom-19, sicer že cepijo s cepivom ameriško-nemške naveze Pfizer-BioNTech, a cepiva ni dovolj in ga še nekaj časa ne bo. Poleg tega ni malo tistih, ki se cepiti ne želijo, k čemur je nekoliko pripomogla tudi Bidnova kampanja, ki je pred volitvami večkrat ponovila, da gre za "Trumpovo cepivo", in skušala najzanesljivejše orodje v boju s pandemijo prikazati kot politično orožje. Nasprotnikov cepljenja sicer ne manjka niti v republikanskem taboru.

Prav tako je Biden obljubil preporod ekonomije, potem ko so morala vrata zapreti številna manjša podjetja, saj niso preživela ohromitve gospodarskega dogajanja, ki jo je povzročil virus.

Bidnu čestital tudi Putin

Joe Biden je medtem dočakal celo čestitko ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki je očitno nemudoma sprejel včerajšnje glasovanje elektorjev. Dejal je, da upa, da bosta državi prispevali k reševanju globalnih izzivov – četudi med njima ne manjka razlik.

Putin je izpostavil pripravljenost na sodelovanje in poudaril, da državi nosita odgovornost za globalno stabilnost. Bidnu je pri njegovem delu zaželel veliko uspeha.

Podobno mu je danes zaželel tudi poljski predsednik Andrzej Duda.

Putin je bil sicer med voditelji, ki so z veliko mero skepse sprejeli delne rezultate ameriških volitev, ki so napovedovali Bidnovo zmago. Ni pa šel tako daleč kot slovenski premier Janez Janša, ki je namesto Bidnu čestital Trumpu in si s tem privoščil precejšnjo blamažo na mednarodnem političnem parketu. Janša Bidnu še ni čestital.

Bidnovo zmago na predsedniških volitvah priznavajo tudi vodilni republikanci ameriškega senata: 'potrditev' tudi od McConnella

Vodja senatne večine Mitch McConnell iz Kentuckyja je danes priznal, da je na volitvah 3. novembra demokrat Biden premagal republikanca Trumpa. Vodilni republikanec je to storil dan potem, ko so elektorji posameznih zveznih držav v ponedeljek potrdili Bidnovo zmago s 306 proti 232 elektorskim glasovom.

McConnell je bil skupaj z drugimi vodilnimi republikanci v senatu doslej tiho oziroma je zavračal kritike demokratskih kolegov zaradi molka o izidu volitev v času, ko je Trump na sodiščih in po zveznih državah spodbijal volilne izide s trditvami o volilnih prevarah. McConnell je tudi ostro kritiziral demokrate zaradi pozivov k priznanju volilnega izida in jim očital, naj bodo kar tiho, saj da sami nikoli niso sprejeli Trumpa kot predsednika ZDA.

Kmalu po volitvah, ko je Trump vlagal svoje tožbe, je prišlo na dan tudi to, da so se vodilni republikanci v senatu dogovorili, da ni nobene škode, če Trumpu pustijo nekaj časa, da se sprijazni z dejstvom. Po 60 sodnih porazih in zavračanju Trumpovega pritiska, naj državni kongresi z republikansko večino enostavno spremenijo izid volitev in ga razglasijo za zmagovalca, pa je sodu kljubovanja dno dokončno izbilo ponedeljkovo glasovanje elektorjev.

"Številni smo upali, da bodo predsedniške volitve prinesle drugačen rezultat. Vendar pa ima naš sistem vlade proces določanja, kdo bo 20. januarja prisegel na položaj predsednika. Elektorski kolidž je povedal svoje," je izjavil McConnell. Najprej je pohvalil vse, kar se je zgodilo v štirih letih Trumpovega mandata, in dejal, da si Trump in podpredsednik Mike Pence zaslužita hvaležnost Američanov. Posebej je izpostavil imenovanje konservativnih sodnikov, med njimi treh vrhovnih sodnikov ZDA.

"Pride čas, ko se moraš soočiti z dejstvi. Ko bo elektorski kolidž danes uredil zadevo, bo napočil čas za vse, da gremo naprej," pa je že v ponedeljek izjavil republikanski senator iz Južne Dakote John Thune, ki je med senatnimi republikanci po rangu drugi za McConnellom. Republikanski senator Roy Blunt iz Missourija, ki predseduje odboru za inavguracijo predsednika ZDA, je prav tako včeraj izjavil, da se bo moral odbor ukvarjati z Bidnom.

"Taka je narava volitev. Moraš imeti zmagovalca, moraš imeti poraženca. Ko se bodo Trumpovi pravni argumenti izčrpali, bo Biden na poti, da postane predsednik ZDA," pa je izjavil teksaški republikanec John Cornyn.

Republikanci v senatu niso hoteli jeziti Trumpa s hitrim priznanjem Bidnove zmage, ker bo 6. januarja v Georgii potekal drugi krog volitev za oba sedeža Georgie v zveznem senatu, ki bo odločil o tem, kdo bo imel naslednji dve leti senatno večino.

Republikanska volilna baza je namreč v zadnjih štirih letih postala Trumpova volilna baza. Po elektorskem kolidžu pa so se znašli pred odločitvijo ali Trump ali država in so se odločili za državo.