Čas se izteka: Macron postavil ultimat za rešitev politične krize v Franciji

Sebastien Lecornu je v nocojšnji izjavi za televizijo France 2 povedal, da "trenutne razmere omogočajo", da bi lahko predsednik države Emmanuel Macron v 48 urah imenoval novega premierja. "Ne želim te službe. Sprejel sem nalogo, ki mi jo je dal predsednik, in menim, da je moja naloga nocoj končana," je dodal.

"Končna pogajanja o tem bo vodil predsednik države," je po poročanju portala francoske televizije BFMTV še dejal odhajajoči premier, ki je nocoj zaključil posvetovanja s strankami o izhodu iz politične krize, za katera ga je pooblastil Macron.

Ni želel ugibati o tem, kdo bo naslednji premier – že šesti v manj kot dveh letih, niti o tem, ali bi lahko Macron tokrat imenoval nekoga iz vrst levih strank.

Ob tem je izrazil optimizem, da bi lahko do konca leta dosegli dogovor o sprejetju proračuna, ki bi bil sprejemljiv za večino v močno razdeljenem parlamentu.

Glede pozivov k odstopu Macrona je dejal, da "ni čas za menjavo predsednika". "Ne prepričujmo Francozov, da je predsednik tisti, ki glasuje o proračunu," je dejal Lecornu.

Lecornu, čigar odstop v ponedeljek je povzročil padec tečajev na pariški borzi, je sicer že na današnji kratki novinarski konferenci v Parizu oznanil, da obstaja volja, da bi Francija imela proračun pred 31. decembrom.

"Vsa posvetovanja, ki sem jih imel /.../, kažejo, da obstaja volja po proračunu pred 31. decembrom letos. Ta volja ustvarja zbliževanje, zaradi katere se možnost razpustitve (narodne skupščine, op.p.) oddaljuje," je po prvem dnevu pogovorov s predstavniki političnih strank dejal odhajajoči premier.

Po njegovih besedah se vsi strinjajo, da mora ciljni javnofinančni primanjkljaj ostati pod petimi odstotki, torej jasno med 4,7 in petimi odstotki za leto 2026. Francija si je do zdaj prizadevala za primanjkljaj v višini 4,7 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) za naslednje leto.

Lecornu je izrazil prepričanje, da mu bo uspelo. "Očitno je, da je ta težki čas, ta kriza, tudi čas odgovornosti, v katerem upam, da bom našel vrsto rešitev, ki jih bom nocoj lahko predstavil predsedniku države," je dejal.

Francija se je v politični krizi znašla po predčasnih parlamentarnih volitvah julija lani. Krizo poganjajo nesoglasja glede varčevanja in proračuna za leto 2026 v luči zaskrbljujočega stanja javnih financ, ki se še poslabšuje, medtem ko se na ulicah vrstijo protesti.

Z javnofinančnimi težavami in zunanjim dolgom sta se med drugim hotela soočiti že Lecornujeva predhodnika Michel Barnier in Francois Bayrou, a so načrtovani varčevalni ukrepi in proračunski rezi odnesli vladi obeh.

Tako leva kot skrajno desna opozicija v parlamentu za politično krizo v državi sicer krivita zlasti Macrona, ki je vse manj priljubljen tudi med podporniki in zavezniki. Leva Nepokorna Francija (LFI) je že večkrat pozvala k njegovemu odstopu, skrajno desni Nacionalni zbor (RN) pa se je zavzel za razpustitev parlamenta in predčasne volitve.

Vodja poslanske skupine RN Marine Le Pen je ob tem danes dejala, da bo blokirala vse ukrepe nove vlade. "Glasujem proti vsemu," je dejala na dogodku v osrednji Franciji. Macrona je vnovič pozvala, naj resno razmisli o razpustitvi parlamenta in razpisu predčasnih volitev ali celo o svojem odstopu.