Čas se izteka: Macron postavil ultimat za rešitev politične krize v Franciji

Lecornu, čigar odstop v ponedeljek je povzročil padec tečajev na pariški borzi, je na današnji kratki novinarski konferenci v Parizu oznanil, da obstaja volja, da bi Francija imela proračun pred 31. decembrom, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Vsa posvetovanja, ki sem jih imel (...), kažejo, da obstaja volja po proračunu pred 31. decembrom letos. Ta volja ustvarja zbliževanje, zaradi katere se možnost razpustitve (narodne skupščine, op.p.) oddaljuje," je po prvem dnevu pogovorov s predstavniki političnih strank dejal odhajajoči premier.

Po njegovih besedah se vsi strinjajo, da mora ciljni javnofinančni primanjkljaj ostati pod petimi odstotki, torej jasno med 4,7 in petimi odstotki za leto 2026. Francija si je do zdaj po poročanju AFP prizadevala za primanjkljaj v višini 4,7 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) za naslednje leto.

Lecornu je izrazil prepričanje, da mu bo uspelo. "Očitno je, da je ta težki čas, ta kriza, tudi čas odgovornosti, v katerem upam, da bom našel vrsto rešitev, ki jih bom nocoj lahko predstavil predsedniku države," je dejal.

Lecornu ima do večera čas za posvetovanja s političnimi strankami in da najde rešitev za politično krizo, v kateri se je znašlo drugo največje gospodarstvo evroobmočja.

Potem ko je v ponedeljek odstopil - le 14 ur po tistem, ko je imenoval člane nove vlade, mu je namreč francoski predsednik Emmanuel Macron dal rok do danes zvečer za pripravo načrta za izhod iz politične krize.

Lecornu po torku danes nadaljuje pogajanja s strankami, tokrat z levega političnega pola. Dopoldne naj bi po poročanju francoskih medijev na sedež vlade v Matignonu prišli vodje socialistov in komunistov, zatem pa še Zelenih.

Francija se je v politični krizi znašla po predčasnih parlamentarnih volitvah julija lani. Krizo poganjajo nesoglasja glede varčevanja in proračuna za leto 2026 v luči zaskrbljujočega stanja javnih financ, ki se še poslabšuje, medtem ko se na ulicah vrstijo protesti.

Z javnofinančnimi težavami in zunanjim dolgom sta se med drugim hotela soočiti že Lecornujeva predhodnika Michel Barnier in Francois Bayrou, a so načrtovani varčevalni ukrepi in proračunski rezi odnesli vladi obeh.

Tako leva kot skrajno desna opozicija v parlamentu za politično krizo v državi sicer krivita zlasti Macrona. Leva Nepokorna Francija (LFI) je pozvala k njegovemu odstopu, skrajno desni Nacionalni zbor (RN) pa se je zavzel za razpustitev parlamenta in predčasne volitve.

Vodja poslanske skupine RN Marine Le Pen je danes dejala, da bo blokirala vse ukrepe nove vlade. "Glasujem proti vsemu," je dejala na dogodku v osrednji Franciji. Macrona je vnovič pozvala, naj resno razmisli o razpustitvi parlamenta in razpisu predčasnih volitev ali celo o svojem odstopu.