Časovna kapsula na morskem dnu: odkrili najstarejšo ladijsko razbitino

Lesena konstrukcija ladje se ni ohranila, piše BBC, na morskem dnu pa so ostali keramični vrči za shranjevanje tovora. Nekateri celo še vedno vsebujejo sledi snovi, ki so bile nekoč shranjene v njih.

Arheologi, ki so odkrili razbitino, ocenjujejo, da je bila ladja dolga približno deset metrov in bi lahko služila za prevoz blaga po Sredozemskem morju. "Ladijska razbitina je časovna kapsula na morskem dnu," je povedal profesor Hakan Öniz z univerze Akdeniz v Turčiji, ki je vodil odpravo Združenja za sredozemsko arheologijo.

Arheologi so našli tri velike kamnite sidrne uteži in več kot 30 keramičnih posod za shranjevanje, imenovanih amfore. Ker se leseni deli ladje niso ohranili, za določitev njene starosti niso mogli uporabiti metod, kot je radiokarbonsko datiranje, pri katerem merijo količino določene oblike ogljika v organskih materialih.

Namesto tega so arheologi analizirali obliko amfor. Ker se je slog izdelave keramike skozi čas spreminjal, je mogoče posamezne oblike povezati z določenimi zgodovinskimi obdobji.

Keramika z območja Kekove je značilna po dveh ročajih, izboklini na sredini in ravnem dnu. Öniz je povedal, da se ta oblika ujema z drugimi amforami, odkritimi v Egiptu in na Bližnjem vzhodu, za katere je znano, da so stare od 4400 do 4700 let. "S primerjavo tehnik okraševanja lahko z gotovostjo trdimo, da naša razbitina izvira iz zgodnje bronaste dobe. To je stoodstotno gotovo."

Potapljači iz odprave so amfore dvignili na površje, kjer jih zdaj skrbno konservirajo, potem ko so več tisoč let ležale pod vodo.

Arheologinja dr. Karin Sowada z avstralske univerze Macquarie je amfore pregledala po tem, ko so jih dvignili iz morja. Nekatere so bile nepoškodovane, presenetilo pa jo je, da so še vedno vsebovale viskozne, sijoče ostanke snovi. "Pogledala sem v notranjost in skoraj omedlela. Nisem mogla verjeti, koliko ostankov je bilo vidnih. Niso bili zgolj posamezni madeži ... Velik del tega materiala se je še vedno ohranil," je povedala.

Ekipa zdaj poskuša ugotoviti, kaj natančno so prevažali v amforah. Kot je dejala Sowada, bi lahko šlo za oljčno olje, vino ali drevesne smole. "Možno je tudi, da so ostanki posledica ponovne uporabe posod. Te posode so namreč ogromne – ne gre za predmete, ki bi jih preprosto odpeljali na ladji in jih nato nikoli več videli. Ljudje so ob prihodu tovor izpraznili, posode pa so nato morda uporabljali še mnogo, mnogo let."

Arheologi menijo, da je ladja svojo plovbo začela nekje ob vzhodni obali Sredozemskega morja. Prepričani so, da je tovor prevažala bodisi v starodavno mesto Troja na območju današnje severozahodne Turčije bodisi na Kreto, kjer je živelo minojsko ljudstvo.

Potovanje po morju je bilo polno nevarnosti, zlasti v okolici otoka Kekova, kjer so močni morski tokovi in vetrovi potopili že številne ladje. Na tem območju je na stotine ladijskih razbitin, Združenje za sredozemsko arheologijo pa je specializirano za njihovo odkrivanje in preučevanje.

"Mi smo prvi ljudje, ki so se po 5000 letih dotaknili teh predmetov," je dejal Öniz. "Vedno razmišljamo o mornarjih, izdelovalcih amfor in ljudeh, ki so te posode na ramenih nosili do ladje, pa tudi o ženskah, ki so čakale na svoje može, ti pa se žal niso nikoli vrnili."

Razbitina je zdaj v lasti turškega ministrstva za kulturo. Minister Mehmet Nuri Ersoy je povedal, da bodo najdene artefakte razstavili v novem Muzeju podvodne arheologije Sredozemlja v Antalyi, ki naj bi svoja vrata odprl v prihodnjih mesecih.

Odkritje je zdaj na vrhu seznama najstarejših ladijskih razbitin na svetu. Doslej je rekord držala razbitina ob obali otoka Dokos na jugu Grčije, ki je stara približno 4200 let. Najstarejšo znano povsem ohranjeno ladijsko razbitino, pri kateri se je ohranil tudi les, pa so odkrili ob obali Bolgarije. Stara je približno 2400 let.