"Če bi nas kdo napadel, smo se pripravljeni boriti že nocoj. Jutri bomo še bolje pripravljeni, vsak naslednji dan pa še bolj," je na varnostnem forumu v poljski prestolnici dejal vrhovni poveljnik zavezniških sil Nata v Evropi Alexus Grynkewich.
Ameriški general je predstavil tako imenovano teorijo zmage, koncept, s katerim želi zavezništvo Rusiji sporočiti, da bi bil vsak poskus napada na katero od članic Nata neuspešen.
"Nihče ne bi smel naše obrambne drže zamenjevati za šibkost," je opozoril. Po njegovih besedah je zavezništvo pripravljeno uporabiti vse svoje kopenske, zračne, pomorske in kibernetske zmogljivosti, da bi napadalca ustavilo, oslabilo in zlomilo njegovo sposobnost nadaljevanja napada. "Če je kdo dovolj neumen, da nas napade, se bomo borili," je bil jasen.
Najprej ustaviti napad, nato onesposobiti poveljniško strukturo
Grynkewich je predstavil tudi, kako bi bil videti Natov vojaški odgovor na morebiten napad na ozemlje zavezništva.
V prvi fazi bi kopenske sile poskušale ustaviti napredovanje nasprotnika in preprečiti nadaljnje zavzemanje ozemlja.
Sledila bi uporaba različnih sodobnih vojaških tehnologij, med njimi brezpilotnih letalnikov in umetne inteligence, s katerimi bi zavezništvo poskušalo onesposobiti nasprotnikovo poveljniško strukturo in zmanjšati njegovo sposobnost usklajevanja vojaških operacij.
V nadaljnjih fazah bi lahko Nato uporabil tudi konvencionalno oborožitev, vključno z bojnimi letali in raketami, za uničenje nasprotnikovih vojaških zmogljivosti.
General je ob tem posebej poudaril, da namen strategije ni širitev vojne na rusko ozemlje ali prizadevanje za popoln vojaški poraz Rusije. Takšen pristop temelji na odvračanju: morebitnemu napadalcu želi Nato vnaprej pokazati, da vojaški napad ne bi dosegel zastavljenih ciljev in bi povzročil nesprejemljive izgube.
Vse več incidentov z brezpilotnimi letalniki
Predstavitev strategije prihaja v času povečanih napetosti med Rusijo in severnoatlantskim zavezništvom. V letu 2026 se je povečalo število incidentov, povezanih z domnevnimi vdori ruskih brezpilotnih letalnikov na območja držav članic Nata.
Države Rusijo obtožujejo, da s takšnimi dejanji preizkuša pripravljenost zavezništva, njegove obrambne zmogljivosti in predvsem hitrost odzivanja na morebitne grožnje.
Eden od odmevnejših incidentov se je zgodil 4. avgusta na letališču v Leipzigu v Nemčiji, kjer so zaznali tri oborožene brezpilotne letalnike. Nemške oblasti so odgovornost za incident pripisale Rusiji.
Takšni dogodki odpirajo tudi vprašanje, kako naj se Nato odziva na provokacije, ki ne pomenijo nujno neposrednega vojaškega napada, lahko pa ogrožajo varnost držav članic.
Uporaba brezpilotnih letalnikov, kibernetski napadi in druge oblike hibridnega delovanja namreč predstavljajo drugačne izzive kot tradicionalni vojaški spopadi. Njihov namen je lahko tudi preizkušanje obrambnih sistemov in politične enotnosti zavezništva.
Nato ne pričakuje neposredne vojne z Rusijo
Kljub odločnemu nastopu je Grynkewich zavrnil, da se zavezništvo pripravlja na neizogiben spopad z Rusijo.
"Ne pričakujem, da je konflikt neposredno pred nami ali da je neizogiben. Ni," je poudaril.
Varšavski varnostni forum, ki se ga udeležujejo evropski politični voditelji, obrambni predstavniki in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, je letos posebej osredotočen na prihodnost evropske varnosti in čezatlantskega zavezništva. Posebno pozornost namenja krepitvi kolektivne obrambe na vzhodnem krilu Nata, ki zaradi ruske vojne proti Ukrajini ostaja eno najobčutljivejših varnostnih območij v Evropi.
