Za Rusijo odpoved Ukrajine članstvu v Natu temeljno vprašanje pogajanj

"Razumeti moramo, da Donbas ni Putinov končni cilj. Če zavzame Donbas, bo padla trdnjava in nato bodo zagotovo zavzeli celotno Ukrajino. Če bo padla Ukrajina, pa so v nevarnosti tudi druge regije. To vemo iz zgodovine in iz zgodovine se moramo učiti," je spričo diplomatskih prizadevanj za končanje vojne v Ukrajini dejala Kallasova in poudarila pomen varnostnih jamstev za Kijev.

Če se Ukrajina ne bo mogla pridružiti zvezi Nato, varnostna jamstva "na papirju" ne bodo dovolj, je dodala. Ukrajina bo po njenem mnenju potrebovala jamstva v obliki vojaških sil in zmogljivosti, da se bo lahko branila.

Krepitev varnostnih jamstev, ki jih unija in njene članice zagotavljajo Kijevu, je ena osrednjih tem današnjega zasedanja zunanjih ministrov članic EU. To med drugim vključuje nadaljnje urjenje ukrajinskih vojakov v okviru misije EU, podporo ukrajinski obrambni industriji ter podporo v okviru civilne misije unije.

Evropska komisarka za širitev Marta Kos je ob prihodu na zasedanje poudarila, da članstvo Ukrajine v EU predstavlja "politično sidro varnostnih jamstev". Zato je izrazila zadovoljstvo, da je Evropska komisija pretekli teden prejela zeleno luč 26 članic, da lahko s Kijevom na tehnični ravni začne pogajanja o sklopih o vladavini prava in temeljnih vrednotah EU, o notranjem trgu ter o zunanjih odnosih. Ukrajina bo tako lahko kljub madžarski blokadi uradnega odprtja pogajalskih sklopov napredovala na poti v unijo.

Zasedanje, ki se ga udeležuje tudi zunanja ministrica Tanja Fajon, sicer poteka v senci intenzivnih prizadevanj za konec ruske agresije na Ukrajino.

"To vprašanje je eden od temeljnih kamnov in terja posebno razpravo," je glede članstva Ukrajine v Natu dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

Rusija že ves čas odločno nasprotuje včlanitvi Kijeva v severnoatlantsko zavezništvo, za kar si že dolgo prizadevajo ukrajinske oblasti. Prav to velja za eno od osrednjih žgočih vprašanj v pogajanjih za končanje vojne, ki potekajo pod okriljem ZDA. 

Kot je danes še dejal Peskov, Rusija od ZDA pričakuje, da jih bodo obvestile "o konceptu, o katerem danes razpravljajo v Berlinu", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Zelenski je v nedeljo nakazal na možnost, da bi se Ukrajina prizadevanjem za članstvo v Natu odrekla v zameno za trdna varnostna jamstva. Priznal je, da nekatere članice Nata včlanitvi Kijeva nasprotujejo.

Izjavo je podal pred pogovori o mirovnem načrtu, ki jih je v nedeljo v Berlinu skupaj z delegacijo opravil z ameriško stranjo. Po peturnem srečanju je odposlanec ZDA Steve Witkoff zatrdil, da je bil dosežen "velik napredek". Nadaljevanje pogovorov je napovedal za danes.

V Berlinu so se na pogovorih, ki jih gosti nemški kancler Friedrich Merz, v nedeljo sestali Zelenski z delegacijo in ameriški posebni odposlanec Witkoff skupaj z Jaredom Kushnerjem, zetom predsednika Donalda Trumpa.

Obe delegaciji sta proti koncu dopoldneva prispeli na urad nemškega kanclerja, nakar je ukrajinski predstavnik tudi potrdil začetek novega kroga pogovorov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Danes bo Zelenskega sprejel tudi Merz, nakar se jima bodo zvečer pridružili voditelji več evropskih držav, EU in Nata.

Evropski voditelji v okviru pogajanj, ki potekajo, poskušajo zagotoviti, da končni dogovor ne bi favoriziral Rusije.

Poleg članstva v Natu je drugo ključno vprašanje ozemlje, pri čemer naj bi glede na navedbe vira za AFP ameriški pogajalci od Ukrajine še vedno pričakovali, da Rusiji preda regiji Doneck in Lugansk na vzhodu.

Zelenski je pred nedeljskimi pogovori dejal, da se je Ukrajina pripravljena odpovedati prizadevanjem za članstvo v Natu v zameno za varnostna jamstva ZDA in Evrope kot kompromis za končanje vojne.

Med ključnimi odprtimi vprašanji so poleg varnostnih jamstev ozemeljske koncesije, ki jih od Kijeva zahteva Moskva. Ruske oblasti zahtevajo, da se ukrajinska vojska v celoti umakne iz Donbasa, ki zajema regiji Doneck in Lugansk.

Odprto je tudi vprašanje premoženja ruske centralne banke, zamrznjenega v okviru zahodnih sankcij proti Rusiji. Tega želi EU uporabiti za financiranje 90 milijard evrov vrednega posojila Ukrajini za prihodnji dve leti. Temu najostreje nasprotuje Belgija, kjer je shranjenega največ zamrznjenega ruskega premoženja. Pretekli teden je Belgija po poročanju bruseljskih portalov skupaj z Italijo, Malto in Bolgarijo pozvala k iskanju manj tveganih alternativnih rešitev za naslovitev ukrajinskih potreb.

Kallasova je pred četrtkovim vrhom EU, na katerem bodo voditelji članic skušali doseči dogovor, dejala, da so pogajanja o tem vse težja. Poudarila je, da uporaba zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje nadaljnje pomoči Ukrajini potrebuje tudi podporo belgijskih oblasti.