Zelenski: Pogovori z ZDA niso lahki, a so produktivni

"Ti pogovori nikoli niso lahki, če sem iskren. Ampak šlo je za produktiven pogovor z veliko, res veliko podrobnostmi," je Volodimir Zelenski danes povedal na nemško-ukrajinskem gospodarskem forumu, ki je sledil pogovorom delegacij Ukrajine in ZDA, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ukrajinski predsednik je ob tem pozval, da je treba zamrznjena ruska sredstva v celoti uporabiti za obrambo Ukrajine.

Vodja ukrajinske pogajalske delegacije Rustem Umerov je medtem ocenil, da so bila pogajanja z ZDA konstruktivna, in da so dosegli "resničen napredek".

Neimenovan ameriški uradnik pa je po navedbah AFP dejal, da so bili pogovori z Zelenskim in ukrajinsko delegacijo resnično pozitivni. Ob tem je dejal, da bo mirovni načrt vključeval močna ameriška varnostna jamstva za Ukrajino, po vzoru 5. člena severnoatlantske pogodbe o kolektivni obrambi.

"Osnova tega sporazuma so resnično močna jamstva in zelo konkretno odvračanje," je še dejal ameriški uradnik, toda opozoril, da ponudba ne bo večno na mizi. "Ta zagotovila so na mizi zdaj, če bo dosežen dober zaključek," je pojasnil in tako Rusijo kot Ukrajino posredno pozval, naj sprejmeta ponujene dogovore. Povedal je še, da bo predsednik ZDA Donald Trump danes poklical Zelenskega in voditelje več evropskih držav, Evropske unije in zveze Nato, ki bodo drevi v nemški prestolnici razpravljali o poteku pogajanj, navaja AFP.

Na pogovorih v Berlinu sicer še vedno niso dosegli dogovora o zasedenih ukrajinskih ozemljih, ki ostajajo ključno odprto vprašanje v pogajanjih. To je potrdil tudi Zelenski, ki je dejal, da imata Ukrajina in ZDA "različna stališča" glede ozemlja, ki bi ga morala Ukrajina odstopiti Rusiji.

V Berlinu so se na pogovorih, ki jih gosti nemški kancler Friedrich Merz, že v nedeljo prvič sestali Zelenski z delegacijo in ameriški posebni odposlanec Steve Witkoff skupaj z Jaredom Kushnerjem, zetom predsednika Trumpa. Danes se je odvilo novo srečanje, Zelenski pa je zatem niz visokih srečanj v Nemčiji nadaljeval s sprejemom pri predsedniku države Frank-Walterju Steinmeierju in predsednici spodnjega doma parlamenta oz. bundestaga Julio Klöckner.

Nemški kanceler Merz je na skupni novinarski konferenci z Zelenskim dejal, da mora biti vsakršno premirje v Ukrajini "podprto s krepkimi pravnimi in materialnimi varnostnimi jamstvi ZDA in Evrope", ki so jih Združene države po njegovih besedah tudi predložile med pogovori v Berlinu. "To je resnično izjemno. To je zelo pomemben korak naprej, ki ga zelo pozdravljam," je dejal kancler.

Zelenski je prav tako omenil napredek pri varnostnih jamstvih za Ukrajino. "Videl sem podrobnosti, na katerih je delala vojska, in izgledajo zelo dobro, čeprav gre šele za prvi osnutek," je dejal po navedbah AFP.

Merz je medtem ruskega predsednika Vladimirja Putina pozval, naj za božič ustavi spopade v Ukrajini. "Morda je ruskemu vodstvu ostalo še kanček človeškega dostojanstva in bo vsaj za nekaj dni božiča pustilo prebivalstvo v miru pred tem terorjem," je dejal in dodal da bi prekinitev ognja med božičem lahko bila začetek konstruktivnih pogovorov o tem, kako doseči trajen mir v Ukrajini.

V nagovoru na nemško-ukrajinskem gospodarskem forumu pa je pozval, da morajo članice na prihajajočem vrhu EU sprejeti odločitev glede uporabe zamrznjenih ruskih sredstev za pomoč Ukrajini. Prepričan je, da bi pri tem morale "vse evropske države nositi enako tveganje", poroča nemška tiskovna agencija dpa. "Če nam ne uspe, bo zmožnost Evropske unije za ukrepanje močno oslabljena za več let, če ne celo za daljše obdobje," je še dodal nemški kancler.

Delegaciji Ukrajine in ZDA sta se na pogovorih v Berlinu poleg varnostnih jamstev osredotočili zlasti na še vedno odprta vprašanja zasedenih ukrajinskih ozemelj in predaje celotne regije Doneck, kjer ukrajinski vojaki še vedno branijo približno 20 odstotkov ozemlja. Ameriški pogajalci naj bi po navedbah nekaterih virov od Ukrajine še vedno pričakovali, da Rusiji v celoti preda regiji Doneck in Lugansk na vzhodu, kar Kijev zavrača.

Eno ključnih vprašanj za Moskvo je tudi ukrajinska odpoved članstvu v Natu, kot je danes dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

Zelenski je že v nedeljo nakazal na možnost, da bi se Ukrajina prizadevanjem za članstvo v Natu odrekla v zameno za trdna varnostna jamstva. Priznal je, da nekatere članice Nata včlanitvi Kijeva nasprotujejo.

Po dveh dneh pogajanj delegacij Ukrajine in ZDA v Berlinu se bodo Zelenskemu in Merzu nocoj na pogovorih ob večerji pridružili še voditelji več evropskih držav, med njimi Velike Britanije in Francije, pa tudi generalni sekretar Nata Mark Rutte in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Po navedbah oblasti v Berlinu naj bi v pogovorih sodelovala tudi Kushner in Witkoff, zbrane pa naj bi poklical tudi predsednik ZDA Donald Trump.

Krepitev varnostnih jamstev, ki jih unija in njene članice zagotavljajo Kijevu, je bila tudi ena osrednjih tem današnjega zasedanja zunanjih ministrov članic EU. To med drugim vključuje nadaljnje urjenje ukrajinskih vojakov v okviru misije EU, podporo ukrajinski obrambni industriji ter podporo v okviru civilne misije unije.

Evropska komisarka za širitev Marta Kos je ob prihodu na zasedanje poudarila, da članstvo Ukrajine v EU predstavlja "politično sidro varnostnih jamstev". Zato je izrazila zadovoljstvo, da je Evropska komisija pretekli teden prejela zeleno luč 26 članic, da lahko s Kijevom na tehnični ravni začne pogajanja o sklopih o vladavini prava in temeljnih vrednotah EU, o notranjem trgu ter o zunanjih odnosih. Ukrajina bo tako lahko kljub madžarski blokadi uradnega odprtja pogajalskih sklopov napredovala na poti v unijo.

Zasedanje, ki se ga udeležuje tudi zunanja ministrica Tanja Fajon, sicer poteka v senci intenzivnih prizadevanj za konec ruske agresije na Ukrajino.

"To vprašanje je eden od temeljnih kamnov in terja posebno razpravo," je glede članstva Ukrajine v Natu dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

Rusija že ves čas odločno nasprotuje včlanitvi Kijeva v severnoatlantsko zavezništvo, za kar si že dolgo prizadevajo ukrajinske oblasti. Prav to velja za eno od osrednjih žgočih vprašanj v pogajanjih za končanje vojne, ki potekajo pod okriljem ZDA. 

Kot je danes še dejal Peskov, Rusija od ZDA pričakuje, da jih bodo obvestile "o konceptu, o katerem danes razpravljajo v Berlinu", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Zelenski je v nedeljo nakazal na možnost, da bi se Ukrajina prizadevanjem za članstvo v Natu odrekla v zameno za trdna varnostna jamstva. Priznal je, da nekatere članice Nata včlanitvi Kijeva nasprotujejo. Izjavo je podal pred pogovori o mirovnem načrtu, ki jih je v nedeljo v Berlinu skupaj z delegacijo opravil z ameriško stranjo.

Evropski voditelji v okviru pogajanj, ki potekajo, poskušajo zagotoviti, da končni dogovor ne bi favoriziral Rusije.

Poleg članstva v Natu je drugo ključno vprašanje ozemlje, pri čemer naj bi glede na navedbe vira za AFP ameriški pogajalci od Ukrajine še vedno pričakovali, da Rusiji preda regiji Doneck in Lugansk na vzhodu.

Zelenski je pred nedeljskimi pogovori dejal, da se je Ukrajina pripravljena odpovedati prizadevanjem za članstvo v Natu v zameno za varnostna jamstva ZDA in Evrope kot kompromis za končanje vojne.

Med ključnimi odprtimi vprašanji so poleg varnostnih jamstev ozemeljske koncesije, ki jih od Kijeva zahteva Moskva. Ruske oblasti zahtevajo, da se ukrajinska vojska v celoti umakne iz Donbasa, ki zajema regiji Doneck in Lugansk.

Odprto je tudi vprašanje premoženja ruske centralne banke, zamrznjenega v okviru zahodnih sankcij proti Rusiji. Tega želi EU uporabiti za financiranje 90 milijard evrov vrednega posojila Ukrajini za prihodnji dve leti. Temu najostreje nasprotuje Belgija, kjer je shranjenega največ zamrznjenega ruskega premoženja. Pretekli teden je Belgija po poročanju bruseljskih portalov skupaj z Italijo, Malto in Bolgarijo pozvala k iskanju manj tveganih alternativnih rešitev za naslovitev ukrajinskih potreb.

Kallasova je pred četrtkovim vrhom EU, na katerem bodo voditelji članic skušali doseči dogovor, dejala, da so pogajanja o tem vse težja. Poudarila je, da uporaba zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje nadaljnje pomoči Ukrajini potrebuje tudi podporo belgijskih oblasti.