'Če sem iskren, mislim, da jih ni več'

Ashna in Shreya Ahuja čakata na novico o svojih starših. Iz Teksasa sta odpotovala na romanje proti sveti gori Kailash, nato pa je območje zajela katastrofa. Od takrat ju hčerki pogrešata. "Samo radi ju imamo in želimo, da se vrneta domov," sta povedali za BBC.

Njuni starši so le eni izmed mnogih, o katerih njihove družine več kot 48 ur po silovitem poplavnem valu še vedno nimajo zanesljivih informacij. V Nepalu je po zadnjih podatkih policije umrlo najmanj 469 ljudi, okoli 900 jih pogrešajo. Na tibetanski strani so kitajske oblasti potrdile najmanj tri smrtne žrtve. Podatki z obeh strani meje niso povsem usklajeni, zato ni jasno, ali se nekatere številke pogrešanih prekrivajo.

Kitajski državni mediji so sicer sporočili, da so iz Tibeta evakuirali 555 turistov. Med pogrešanimi so državljani številnih držav. Avstralija denimo pogreša najmanj 39 svojih državljanov, med njimi dva dečka, stara 11 in 14 let, ki sta potovala s starši.

Za številkami se skrivajo družine, ki že tretji dan kličejo veleposlaništva, preverjajo sezname preživelih in pogrešanih ter čakajo na telefonski klic, ki bi jim lahko spremenil življenje.

Pramod Poudel pogreša ženo, mamo, strica in brata. "Če sem iskren, mislim, da jih ni več," je povedal BBC. "Moramo sprejeti, kar se je zgodilo, saj očitno ni prizadeta samo moja družina."

Kavya Koulagi Jayatheertha pogreša strica Prabhatha Sajeepo, ki se je prav tako odpravil na sveto romanje Kailash Yathra. "Grozno je. Upam, da je nekje na varnem. Upamo na dobre novice."

V Južni Afriki pa družina išče Baviko Ramjee. Njeno prvo hindujsko romanje je bilo zanjo izpolnitev dolgoletne želje. "Bila je resnično navdušena. To je bila njena življenjska želja, saj je zelo duhovna in verna," je povedal njen brat Bhavesh. Toda na dan, ko je njena skupina dosegla območje meje med Nepalom in Tibetom, so udarile poplave. Od takrat z njo nimajo stika.

Za 26-letnega Baruna Lamichhaneja, Nepalca, ki živi v škotskem Aberdeenu, je najhujša novica že prišla.

V katastrofi so umrli njegov brat, stric in bratranec.

Njegova mama, oče in babica so preživeli. Po njegovih besedah so se rešili tako, da so se proti pobočju umikali "po vseh štirih, kot dojenčki".

"Na srečo so živi," je dejal. Bolečine zaradi tistih, ki jih je izgubil, pa, kot pravi, ne more izraziti z besedami.

Prav takšne zgodbe pretresajo domove po Nepalu, Indiji in državah, od koder so na območje pripotovali romarji in turisti. V Indiji je danes praznik, vendar je razpoloženje po navedbah BBC mračno. Številne družine na družbenih omrežjih objavljajo fotografije in videoposnetke svojcev ter prosijo za informacije.

In kljub naraščajočemu številu mrtvih se mnoge še vedno oklepajo upanja.

V Trishuliju je za poplavnim valom ostala pokrajina blata in ruševin. Ceste so prekrite z debelimi nanosi, nekatera vozila so napol zakopana, policijske zapore pa preprečujejo dostop do najbolj prizadetih območij ob rečnih strugah.

Nad gorami še vedno letijo helikopterji, ki iščejo preživele in dostavljajo pomoč.

Reševalcem je uspelo rešiti na stotine ljudi. Med drugim so se osredotočili na približno 450 ljudi, ki so ostali ujeti v predoru pri Trishuliju. 

Vsaka takšna rešitev je za družine, ki čakajo pred bolnišnicami, telefoni in seznami pogrešanih, razlog, da še ne obupajo. Toda čas teče.

Katastrofa je po navedbah BBC postala najhujša, ki je Nepal prizadela po uničujočem potresu leta 2015.

Katastrofa se je začela v sredo zjutraj. Ob 8.37 po lokalnem času so seizmološke naprave na območju meje med Nepalom in Tibetom zaznale dogodek z magnitudo 5,2. Sprva so domnevali, da je območje stresel potres.

Toda ameriški geološki zavod USGS je pozneje ugotovil, da ni šlo za potres. Zrušil se je ledenik oziroma njegov del.

Ogromna masa ledu in materiala je sprožila tok ruševin, ki mu je sledil katastrofalen poplavni val. Le nekaj trenutkov pozneje se je po dolini navzdol zrušila gmota vode, blata in materiala ter pred seboj odnašala hiše, ceste in vozila.

Lokalne oblasti so povedale, da se je ledeniški podor zgodil na nepalski strani Himalaje. Kaj natančno je povzročilo porušitev ledenika, še ni ugotovljeno.

Znanstveniki sicer  že dalj časa opozarjajo, da se himalajski ledeniki zaradi naraščajočih temperatur in podnebnih sprememb talijo vse hitreje. Geolog Daniel Shugar z Univerze v Calgaryju je pojasnil, da je bilo v zadnjem desetletju več tovrstnih dogodkov kot v preteklosti in da je to zelo verjetno povezano s podnebnimi spremembami.

Segrevanje in posledično tanjšanje ledenikov lahko namreč zmanjšata oporo, ki jo ledena masa zagotavlja pobočjem nad dolino, s tem pa se lahko poveča nevarnost zemeljskih plazov.

Shugar ob tem opozarja, da je še prezgodaj, da bi prav to katastrofo dokončno pripisali podnebnim spremembam. Gre pa za povezavo, ki jo znanstveniki zdaj preučujejo.

Katastrofe medtem morda še ni konec. Na območju ob kitajsko-nepalski meji se je po poplavah oblikovalo jezero, katerega gladina narašča. Kitajske oblasti opozarjajo, da obstaja veliko tveganje, da bi voda prebila naravno pregrado in znova planila po dolini.

Ob nadaljevanju padavin bi lahko v jezero v prihodnjih treh dneh priteklo okoli tri milijone kubičnih metrov vode oziroma približno tri milijarde litrov – toliko, kot je vode v približno 1200 olimpijskih bazenih.

Nov poplavni val bi lahko dodatno prizadel območje pristanišča Gyirong in kraje nižje ob toku.

Zato reševalci ne iščejo zgolj preživelih prve katastrofe, ampak morajo ves čas spremljati tudi nevarnost druge.

Katastrofa je za seboj pustila tudi ogromno materialno škodo. Nepalski nacionalni organ za zmanjševanje tveganja nesreč in upravljanje ob nesrečah navaja, da je poškodovanih 80 mostov in približno 40 kilometrov asfaltiranih cest. To je za eno najrevnejših azijskih držav dodaten udarec.

Prizadeto območje leži ob meji s Kitajsko, zato so bile številne uničene ceste in mostovi pomembni za pretok blaga med Nepalom in njegovo drugo največjo trgovinsko partnerico. Državo tako poleg obnove čaka tudi spopad z motnjami v oskrbovalnih poteh.