Če želi v šolo, mora preplavati reko, polno krokodilov

Poročilo o podnebnih tveganjih za otroke 2026 jasno kaže, da podnebne spremembe vplivajo na vse, še najbolj pa so izpostavljeni otroci. Poročilo prikazuje izpostavljenost otrok osmim najpogostejšim podnebnim grožnjam: obalnim poplavam, sušam, ekstremni vročini, požarom, vročinskim valovom, rečnim poplavam, peščenim in prašnim viharjem ter tropskim neurjem.

Združeni narodi so objavili pretresljive posnetke, ki prikazujejo otroke v Papui Novi Gvineji, kako plavajo čez reko, ki je polna krokodilov, da bi prišli v šolo. Ključni most, ki je oddaljene vasi povezoval z mestom, je namreč med močnim deževjem odnesla voda, novega pa odtlej niso zgradili.

Petnajstletna Lorna je ena izmed otrok, ki morajo za pot v šolo preplavati reko Kemp Welch v kraju Launkalana v okrožju Rigo. Domačini imajo sicer nekaj čolnov, vendar imajo pri njihovi uporabi prednost najmlajši otroci, piše Guardian. "Med menstruacijo nam starejši ne dovolijo prečkati reke in obiskovati pouka, saj menijo, da bi to lahko privabilo krokodile ... Moja želja je postati učiteljica ali pilotka. Želimo si nov most, da bi lahko vsak dan varno hodili v šolo," je povedala Lorna.

Najpogostejšo kombinacijo podnebnih groženj predstavljajo suša, ekstremna vročina in vročinski valovi, več kot 296 milijonov otrok pa živi prav na območjih, kjer se ti trije pojavi prepletajo. Sledi kombinacija suše, ekstremne vročine in tropskih neurij, ki ogroža več kot 115 milijonov otrok po svetu.

Eno izmed najbolj prizadetih območij je afriška regija Sahel, kjer se več kot štiri milijone otrok sooča s trojno grožnjo vročinskih valov, ekstremne vročine ter peščenih in prašnih viharjev. V številnih azijskih državah, kot so Bangladeš, Mjanmar in Pakistan, pa so otroci hkrati izpostavljeni več podnebnim nevarnostim in njihovim hujšim posledicam kot kjer koli drugje na svetu.

In podnebnim pretresom ne morejo ubežati niti države z višjimi dohodki. V Italiji je več kot šest milijonov otrok izpostavljenih dolgotrajnim vročinskim valovom in suši.

Problematična je tudi izpostavljenost otrok onesnaženemu zraku in malariji. Onesnažen zrak sicer prizadene skoraj vse otroke na svetu, medtem ko je kar milijarda otrok izpostavljena malariji.

Omejen dostop do osnovnih storitev skupaj s podnebnimi nevarnostmi ustvarja še posebej visoka tveganja za otroke v državah v razvoju brez izhoda na morje in krhkih državah, kot sta Srednjeafriška republika in Čad. Otroci se tam ne le soočajo z več podnebnimi grožnjami, temveč imajo tudi manj možnosti za zaščito in okrevanje.

Poročilo ob tem opozarja, da bodo brez nujnih ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov podnebne nevarnosti postajale vse pogostejše in intenzivnejše. Njihove posledice bodo dodatno obremenile javne finance in ključne sisteme ter še povečale tveganja za zdravje, varnost in dobrobit otrok. Zato pozivajo vlade, podjetja in druge deležnike, naj nujno sprejmejo ukrepe za zaščito otrokovih pravic pred podnebnimi grožnjami.