'Celinski cunami' ali izbruh ledeniškega jezera – ogroženih 15 milijonov ljudi

Z vedno višjimi temperaturami in taljenjem ledenikov se voda v jezerih naglo dviguje, zato je posledično ogroženo življenje prebivalcev, ki živijo v bližini. Če jezero naraste previsoko, se lahko voda in ruševine sesujejo po gorah v dolino. 

Ta pojav se imenuje izbruh ledeniškega jezera in glede na študijo, objavljeno v reviji Nature Communications, je ogroženih 15 milijonov ljudi po vsem svetu, ki živijo v neposredni bližini takih jezer. Več kot polovica jih je v Indiji, Pakistanu, Peruju in na Kitajskem. Strokovnjaki opozarjajo, naj ledeniških izbruhov nikakor ne podcenjujemo.

Tom Robinson, soavtor študije in višji predavatelj na Univerzi Canterbury na Novi Zelandiji, pravi, da je izbruh ledeniškega jezera kot "celinski cunami". Njegov vpliv je primerjal z nenadnim zrušenjem jezu.

"Ti ledeniški jezovi se ne razlikujejo od zgrajenih jezov," je Robinson povedal za CNN. "Če na primer vzamemo Hooverjev jez, je za njim ogromno jezero, a če Hooverjev jez nenadoma odstranite, mora voda nekam odteči in v ogromnih poplavnih valovih bo kaskadno pritekla v dolino."

Take poplave nastopijo brez predhodnega opozorila. Izbruhi so se že dogajali, umrlo je na tisoče ljudi, uničene pa so bile tudi že infrastrukture. Gorovje Cordillera Blanca v Peruju se nevarno hitro bliža takšnemu pojavu. Od leta 1941 so tam doživeli več kot 30 ledeniških nesreč, vse od plazov do izbruhov ledeniških jezer, ki so zahtevali tudi že 15.000 življenj.

Tudi Pakistan ne zaostaja. V tej državi je namreč več ledenikov kot kjer koli na svetu zunaj polarnih območij. Samo leta 2022 je bilo v severni regiji Gilgit-Baltistan najmanj 16 primerov ledeniških izbruhov. Študija je pokazala, da je najbolj izpostavljena visokogorska Azija, ki vključuje Nepal, Pakistan in Kazahstan. V povprečju vsak prebivalec te regije živi približno šest kilometrov od ledeniškega jezera.

Kljub temu naj bi bilo najbolj zaskrbljujoče območje Andov, vključno s Perujem in Bolivijo. V študiji je navedeno, da so se v zadnjih dveh desetletjih ledeniki v Andih zaradi podnebne krize hitro talili, kar je povzročilo nastanek ogromnih ledeniških jezer in povečalo nevarnost izbruhov poplav. Čeprav je nevarnost velika, vseeno ne predstavlja tako velike grožnje za ljudi, ker v bližini ledeniških jezer živi bolj malo ljudi.

"Ta študija je res lep prvi korak, da bi lahko izboljšali raziskovalna prizadevanja," je dejal David Rounce, glaciolog z univerze Carnegie Mellon.

Taljenje ledenikov je eden od najbolj očitnih in vidnih znakov podnebne krize. Nedavna študija, katere glavni avtor je bil Rounce, je pokazala, da bi lahko do konca stoletja izginila do polovica ledenikov na planetu, tudi če bodo izpolnjeni ambiciozni svetovni podnebni cilji, vključno s postopnim opuščanjem fosilnih goriv.

Robinson je izrazil upanje, da bo njihova raziskava ob nadaljnjem segrevanju temperatur pomagala svetovnim voditeljem določiti, katere države najbolj potrebujejo sisteme zgodnjega opozarjanja na ekstremne poplave, ki jih povzroča taljenje ledenikov.

"Kot svetovna skupnost imamo le omejene vire in nekateri od nas imajo dostop do več virov kot drugi," je dejal. "Zagotoviti želimo, da bodo ta sredstva dobro uporabljena na območjih, kjer bi lahko bile posledice precej hude."

Robinson je dodal, da lahko, ko bodo naložbe namenjene najbolj ranljivim državam, kot so Indija, Pakistan, Peru in Kitajska, "nadaljujemo po seznamu navzdol in še naprej navzdol", da bi rešili še več življenj zaradi razpokanih ledeniških jezer.

Nova študija ugotavlja, da bi lahko izginila do polovica svetovnih ledenikov, tudi če bodo doseženi podnebni cilji

Ledeniki naj bi v prihodnosti izgubili precej več ledu in močno prispevali k dvigu morske gladine, kot predvidevajo trenutne znanstvene ocene. Raziskovalci so na podlagi novih satelitskih podatkov za modeliranje različnih scenarijev podnebnih sprememb ugotovili, da bi lahko do konca stoletja izginila do polovica ledenikov, tudi če bodo doseženi ambiciozni svetovni podnebni cilji.

Več kot 215.000 ledenikov je po svetovnih gorah, ki rastejo, ko zapade sneg in se krčijo, ko se temperatura dvigne. Ledeniki zagotavljajo vodo za skoraj dve milijardi ljudi. 

Ti velikanski ledeniki so stari tudi več kot sto tisoč let in so izjemno občutljivi na podnebno krizo. Podatki, ki smo jih do sedaj imeli, so bili precej omejeni, je dejal Rounce. V zadnjih nekaj letih pa je prišlo do "revolucije pri uporabi satelitskih posnetkov za spremljanje sprememb na ledenikih", je pojasnil Rounce, kar znanstvenikom omogoča, da pripravijo ocene za vsak posamezen ledenik.

"To je res velik napredek v primerjavi s prejšnjimi študijami," je dejal. Na podlagi teh novih zbirk podatkov so raziskovalci pripravili napovedi o usodi več kot 215.000 gorskih ledenikov na svetu (razen grenlandskega in antarktičnega) do konca stoletja ob različnih povečanjih temperature: 1,5 stopinje Celzija, 2 stopinji Celzija, 3 stopinje Celzija in 4 stopinje Celzija.

Njihovo modeliranje predvideva, da bodo ledeniki do konca stoletja izgubili 41 odstotkov svoje mase v primerjavi z letom 2015, če se temperatura dvigne za 4 stopinje Celzija.

Tudi če se temperatura ne bo zvišala za več kot 1,5 stopinje Celzija, kar je cilj, ki ga svet trenutno ne more doseči, bodo ledeniki do konca stoletja predvidoma izgubili 26 odstotkov svoje mase. Po najboljšem podnebnem scenariju bi lahko do leta 2100 izginila do polovica svetovnih ledenikov, je zapisano v poročilu.

Po napovedih Združenih narodov naj bi se zaradi sedanjih podnebnih zavez globalna temperatura do leta 2100 dvignila za 2,1 do 2,9 stopinje Celzija. Če se to zgodi, bi lahko ledeniki skoraj popolnoma izginili v več regijah, vključno z osrednjo Evropo, zahodno Kanado in Združenimi državami Amerike ter Novo Zelandijo, navaja poročilo.

Krčenje ledenikov bo očitno vplivalo tudi na dvig morske gladine. Raziskovalci predvidevajo, da se bo ob 1,5-stopinjskem segrevanju za 90 milimetrov dvignila morska gladina, ob dvigu za 4 stopinje Celzija pa za 154 milimetrov.

Vendar pa je precejšnja izguba ledenikov že zaustavljena, zato bodo vsa prizadevanja za boj proti podnebnim spremembam pomagala zmanjšati nadaljnje izgube, je dejal Rounce. "Že majhno zmanjšanje temperaturnih sprememb ima lahko zelo velik vpliv."