Stopnjevanje konflikta na Bližnjem vzhodu je še okrepilo zaskrbljenost zaradi možnosti dolgotrajnega krča v oskbi z energijo, zaradi česar je cena surove nafte dosegla najvišjo raven v zadnjih štirih letih.
Hormuška ožina, ena najpomembnejših trgovinskih arterij na svetu, skozi katero potuje petina svetovne nafte in utekočinjenega zemeljskega plina, je v praksi zaprta že teden dni. Na stotine tankerjev se je zaustavilo, potem ko je iranska revolucionarna garda zagrozila, da bo uničila vsako plovilo, ki bo prečkalo ožino.
Cena nafte Brent se je z začetkom trgovanja na azijskih trgih povzpela na 119,50 dolarja za sod, kar je 30-odstotno povečanje. Prvič po ruski invaziji na Ukrajino so tako tržne cene nafte presegle ključni psihološki prag 100 dolarjev.
Kuvajtska naftna družba je zaradi povračilnih napadov Irana napovedala previdnostno zmanjšanje proizvodnje, bahrajnsko državno naftno podjetje pa je razglasilo višjo silo za vse svoje pošiljke, potem ko je Iran izvedel napad na njihovo naftno rafinerijo. Institut višje sile naftna podjetja pravno razbremeni pogodbenih obveznosti do strank zaradi izrednih okoliščin.
Evropska komisija: Evropa se ne sooča s pomanjkanjem naftnih zalog
Evropa se trenutno ne sooča s pomanjkanjem naftnih zalog, je danes zagotovila Evropska komisija. Da bi ublažili hitro rast cen nafte, pa naj bi danes finančni ministri držav članic skupine industrijsko najbolj razvitih držav na svetu G7 razpravljali o sprostitvi naftnih rezerv, poročanje Financial Timesa povzema nemška tiskovna agencija dpa.
"V Evropi ni neposrednega pomanjkanja nafte. V skladu z našimi pravili morajo imeti vse države članice 90-dnevne zaloge," je danes zagotovila tiskovna predstavnica Evropske komisije Anna-Kaisa Itkonen.
Voditelji članic skupine G7, ki jo sestavljajo ZDA, Velika Britanija, Francija, Nemčija, Italija, Kanada in Japonska naj bi medtem danes prek konferenčne povezave skupaj z direktorjem Mednarodne agencije za energijo (IEA) Fatihom Birolom razpravljali o morebitni sprostitvi naftnih rezerv, poroča Financial Times.
Gre za rezerve članic IEA, ki so del skupnega sistema odzivanja na krizne razmere na naftnem trgu. IEA je bila pred 50 leti ustanovljena v odziv na takratno veliko naftno krizo.
Po neuradnih informacijah Financial Timesa ZDA države razmišljajo o sprostitvi 300-400 milijonov sodov od skupaj 1,2 milijarde sodov rezerv.
Cene nafte zaradi vojne na Bližnjem vzhodu, ki se je začela 28. februarja, strmo naraščajo. V današnjem trgovanju so se dvignile nad 100 dolarjev za 159-litrski sod. Na trgu vlada tudi velik strah pred daljšo blokado Hormuške ožine, preko katere gre okoli 20 odstotkov vse trgovine z nafto. Od ameriško-izraelskih napadov na Iran je ni več prečkala skoraj nobena ladja. Ožina je pomembna je tudi za prevoz utekočinjenega plina.
Trump: Samo bedaki bi razmišljali drugače
Ameriški predsednik Donald Trump je medtem v nedeljo zvečer v objavi na Truth Social zapisal, da je izjemen skok cen nafte "zelo majhna cena za ZDA in svet, varnost in mir". Po njegovem mnenju bodo cene hitro padle, ko iranske jedrske grožnje ne bo več. "SAMO BEDAKI BI RAZMIŠLJALI DRUGAČE," je še dodal.
Iranski režim je medtem po obsežnih napadih na iransko energetsko infrastrukturo opozoril, da se bodo cene nafte še zvišale. "Če lahko prenesete nafto po ceni več kot 200 dolarjev za sod, nadaljujte s to igro," je predstavnik iranske revolucionarne garde opozoril Američane.
Japonski Nikkei 225 je danes potonil za 5,20 odstotka. Hongkonški Hang Seng je izgubil 1,89 odstotka, šanghajski SSE Composite 0,67 odstotka, seulski Kospi 5,96 odstotka in avstralski All Ordinaries 2,88 odstotka. Singapurski STI je 2,42 odstotka pod gladino.
"Obdobje odloga, ki ga je trg dal Trumpovi administraciji, se je izteklo konec prejšnjega tedna," je za Guardian ocenil Clayton Seigle, višji sodelavec Centra za strateške in mednarodne študije.
"Primanjkljaj 20 milijonov sodčkov na dan negativno vpliva na svetovno ravnovesje brez znakov olajšanja. Ravno nasprotno, predsednik Trump zahteva brezpogojno predajo, kar je zelo malo verjetna možnost. Čeprav so opazovalci sprva morda mislili, da je njegovo neupoštevanje bolečih cen nafte blef, je zdaj jasno, da ni," je dodal Seigle.
Trumpova administracija je sicer v zadnjih dneh poskušala pomiriti vlagatelje, da nedavne motnje v naftni in plinski industriji ne bodo trajale dolgo. "V najslabšem primeru gre za nekaj tednov, ne za nekaj mesecev," je v nedeljo za CNN zatrdil ameriški minister za energetiko Chris Wright.
Na splošno so se cene nafte z začetka leta, ko so dosegle 60 dolarjev na sod, dvignile za dve tretjini. Zvišale so se že pred ameriško-izraelskim napadom na Iran.
Strah pred svetovnim pomanjkanjem nafte je konec prejšnjega tedna še okrepil katarski minister za energijo, ki je napovedal, da bodo v primeru nenehnega nadaljevanja vojne vsi izvozniki energije iz Perzijskega zaliva v nekaj tednih prisiljeni ustaviti proizvodnjo, cena nafte pa da se bo zvišala na 150 dolarjev za sod.
Skladišča nafte v Savdski Arabiji, Združenih arabskih emiratih in Kuvajtu dosegajo svoje meje, kar pomeni, da bo morda treba zapreti večja naftna polja, če surove nafte ne bo mogoče izvoziti prek Hormuške ožine na svetovni trg, še poroča Guardian.
Bela hiša je sicer predlagala preusmeritev savdske surove nafte prek Rdečega morja, črpanje iz ameriških rezerv surove nafte v sili ali razširitev vladnega zavarovanja za ladijske družbe. Po mnenju Siegla to ne bi bilo dovolj.
Po vsej Aziji, ki je še posebej odvisna od uvoza energije z Bližnjega vzhoda, se države trudijo ublažiti krizo z oskrbo. Južna Koreja je prvič po skoraj 30 letih napovedala omejitev cen goriva, Bangladeš pa je napovedal zaprtje vseh univerz zaradi varčevanja z elektriko in gorivom.
