Hrvaška: številke v turizmu v nebo, denarnice domačinov pa vse bolj prazne

Na morju je vse dražje kot v zaledju, ugotavljajo novinarji hrvaške medijske hiše RTL. A hkrati z dobičkom se je zvišala tudi inflacija. Čeprav je turizem pri naših južnih sosedih v prvih šestih mesecih letošnjega leta podrl vse rekorde – tako po številu gostov in nočitvah kot tudi potrošnji, pa so hkrati zabeležili tudi nadpovprečno rast cen, zlasti v storitvenem sektorju.

"Vrhunci na termometrih, vrhunci na računih." Tako rast cen povzemajo na Hrvaškem. Kljub mračnim napovedim o slabi poletni turistični sezoni in celo propadu turizma, so namreč rezultati in izkupički čedalje boljši, žepi gostov pa vse bolj prazni, pišejo na Danas.hr.

"Malo je drago. Nisem mislila, da bo tako drago, vseeno so to cene, ki so približno takšne, kot smo jih vajeni v Nemčiji. Načrtujem, da bom v tednu dni porabila 500 evrov," je dejala nemška turistka Luana. Cene medtem niso preveč pretresle avstralske gostje Georgie, saj pravi, da so jih že vnaprej opozorili, da je Hrvaška draga.

So pa nekoliko razočarani splitski gostinci, ki ugotavljajo, da čedalje pogosteje postrežejo gostom, ki zdaj pazijo na vsak evro. "Več je mladih, ki naročajo le alkoholne pijače in stremijo k temu, da čim ceneje 'pridejo skozi'," pravi Pjero Zahirović, lastnik restavracije v Splitu. Kot še dodaja, so gostje tako v primerjavi s prejšnjimi leti slabši potrošniki.

V prvih šestih mesecih letošnjega leta je Hrvaško obiskalo sedem milijonov in pol turistov, zabeležili so okoli 30 milijonov nočitev. V tem obdobju je bilo izdanih približno 200 milijonov računov, skupaj pa so gostje na Hrvaškem pustili skorajda vrtoglave tri milijarde evrov. V primerjavi z enakim obdobjem lani je to rast za kar 13 odstotkov.

"Vstopamo v vrhunec sezone – julij in avgust. Turistični promet se bo povečal in pričakujemo, da bomo v okviru oziroma na ravni lanskoletnih številk in rezultatov," razlaga direktor Hrvaškega turističnega združenja Kristijan Staničić.

Medtem pa hrvaški minister za turizem Tonči Glavina ne pričakuje več turistov, niti ne želi nadaljnjega višanja števila nočitev. "Ne želimo, da turizem ogroža ali slabša kakovost življenja naših državljanov," poudarja.

A se to že dogaja, ugotavljajo hrvaški mediji. Domačini, sploh v priobalnem okolju, se namreč že dolgo pritožujejo, da rast številk v turizmu prinaša tudi dvig cen vsakodnevnih življenjskih potrebščin. Otroške plenice v zaledju na primer stanejo okoli 15 evrov, medtem ko njihova cena na morju doseže tudi 26 evrov. Za zobno pasto bodo Hrvati na severovzhodu države odšteli okoli tri, na obali pa do šest evrov. Čokolada, ki v Slavoniji, Medžimurju ali v okolici Varaždina v povprečju stane dva evra, v Splitu, Zadru, ali Šibeniku doseže ceno tudi osmih evrov.

"To so cene za bogataše, mi tukaj pa smo revni," pripoveduje Silvana iz Splita. Kot doda, domačini ob obali ne živijo pretirano lagodno. "Glavno, da se imajo tuji gostje dobro," sarkastično pripomni. "Cene se nikoli niso vrnile na stare. Mi nimamo sezonskih cen, ni razlike med sezono in izven nje. Zmeraj plačujemo več," trdi njen someščan Neven.

To je, kot kaže, pri naših južnih sosedih pravzaprav že nova normalnost: nova sezona, nove cene v trgovinah. Kar najbolj občutijo prav prebivalci priobalnih mest. V samem vrhu po skokoviti rasti cen v trgovinah se je znašlo mesto Baška na otoku Krku. Vsakodnevne življenjske potrebščine so tam za kar 11,2 odstotka dražje, kot so bile pred dobrim mesecem dni, je razbrati iz hrvaške aplikacije za primerjavo cen Usporedi cijene. V Tribunju, denimo, podražitve znašajo 10,44 odstotka, na otoku Pagu pa 10,10 odstotka. Na Pašmanu so cene poskočile za skoraj 10, v Omišu za 9,14 odstotka.

"V trgovini je že vsak dan druga cena, To je že trend," pripoveduje Ćamila iz Baške. Z njo se strinja tudi Nada, ki sicer prihaja iz Zagreba: "Vse se je podražilo, hrana, sadje ..." Karlo z Reke pa opaža, da so se najbolj podražile higienske potrebščine.

Hrvati ob tem poudarjajo, da se zdi, kot da imajo tudi oni švicarske ali nemške plače. "Bogatejši gostje kot prihajajo, bolj rastejo cene, ne glede na kakovost storitev. Če vas obišče Elon Musk, boste seveda zvišali cene – samo zaradi njega in njegovih prijateljev. Naša glavna težava je, da so turisti, ki prihajajo sem, bogatejši od nas in zato moramo prilagoditi tudi cene," pojasnjuje Boris Podobnik, predsednik združenja Glas podjetnikov.

In – kot še poudarjajo novinarji – podjetniki, turisti, domačini, celo predsednik vlade – vsi bi razpravljali o cenah in kupni moči domačega prebivalstva, le pristojni minister čaka na jesen. "Trenutno se osredotočamo na promocijo. O tem smo se že dovolj pogovarjali s celotnim turističnim sektorjem, vso zimo in jesen, ko se cene oblikujejo, in zdaj na to temo nimamo več kaj dodati," pravi Glavina. Tako tudi letos pričakujejo rekordne zaslužke, vprašanje je le, na čigav račun.