Bela hiša: Pogajanja z Iranom se nadaljujejo

Naslednji krog pogajanj med ZDA in Iranom bo najverjetneje potekal v Islamabadu, je danes na novinarski konferenci povedala tiskovna predstavnica Bele hiše Caroline Leavitt. Povedala je, da je Pakistan edini posrednik v pogajanjih, ki so plodna in še vedno potekajo.

Dodala je, da poročila medijev, da so ZDA zahtevale podaljšanje trenutnega premirja, niso resnična. "Videla sem poročila, slabo poročanje zjutraj, da smo uradno zahtevali podaljšanje premirja. To ni res. V tem trenutku smo še vedno zelo vključeni v pogajanja," je dejala Leavitt in dodala, da ima ameriška delegacija dober občutek glede obetov za dogovor.

Na vprašanje okrog blokade Hormuške ožine ni imela odgovora. "Kar zadeva blokado, kot veste, je bila v celoti izvedena in se izvaja proti ladjam vseh držav, ki vplujejo v iranska pristanišča ali iz njih izplujejo. Videla sem tudi nekaj napačnih poročil o tem," je dejala.

"To vključuje vsa iranska pristanišča v Arabskem in Omanskem zalivu, naše sile v regiji pa podpirajo svobodo plovbe za plovila, ki prečkajo ožino v smeri do in iz neiranskih pristanišč. Zavedam se, da je to nekatere predstavnike medijev zmedlo. Podpiramo svobodo plovbe, vendar ne za tankerje ali plovila, ki bi med potekom teh pogajanj koristila iranskemu gospodarstvu," je poudarila.

"Mislim, da se bliža koncu. Mislim, da je zelo blizu konca," je voditeljici Fox News Marii Bartiromo dejal predsednik ZDA Donald Trump.

Napoved skorajšnjega konca vojne, ki je izbruhnila z izraelsko-ameriškimi napadi na Iran 28. februarja, sledi torkovi izjavi ameriškega predsednika, v kateri je glede morebitnega nadaljevanja pogajanj s Teheranom namignil, da bi "se nekaj lahko zgodilo" v naslednjih dneh.

Da bi se delegaciji v pakistanski prestolnici Islamabad lahko znova sestali še pred koncem tedna, naj bi potrdilo tudi več virov, seznanjenih s pogajanji.

Po besedah Trumpa bi sicer islamska republika že sedaj, če bi se ZDA umaknile iz vojne, za obnovo potrebovala 20 let. "In nismo še končali. Bomo videli, kaj se bo zgodilo," je še dejal za Fox News in ponovil svoje besede, da si Iran zelo želi skleniti dogovor.

Eden od razlogov, da do tega še ni prišlo, je po besedah podpredsednika JD Vancea ta, da si Trump prizadeva za obsežen in obstojen dogovor, na podlagi katerega bo Iran "cvetel" in se "vključil v svetovno gospodarstvo", poroča nemška tiskovna agencija dpa.

"Razlog, da sporazum še ni sklenjen, je, da predsednik želi sporazum, v katerem Iran ne bo imel jedrskega orožja," je na dogodku v mestu Athens v zvezni državi Georgia povedal Vance, ki je na pogajanjih konec tedna v Islamabadu, ki konkretnega preboja v smeri končanja konflikta niso prinesli, vodil ameriško delegacijo.

"Blokada iranskih pristanišč se izvaja v celoti, saj ameriške sile ohranjajo pomorsko premoč na Bližnjem vzhodu," je na družbenem omrežju X sporočil poveljnik Centcoma admiral Brad Cooper.

Dodal je, da 90 odstotkov iranske trgovine poteka po morju, zato ZDA menijo, da so popolnoma ustavile gospodarsko dejavnost države. To je taktika pritiska, ki jo je napovedala administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Blokado izvajajo tudi rušilci ameriške mornarice, opremljeni z vodenimi raketami, je Centcom danes zapisal v ločeni objavi na X. Ob tem navaja, da ima tipičen rušilec posadko več kot 300 mornarjev, ki so visoko usposobljeni za izvajanje ofenzivnih in defenzivnih pomorskih operacij.

ZDA so blokado iranskih pristanišč začele v ponedeljek popoldne po srednjeevropskem času.

V prvih 48 urah ameriške blokade ladij, ki vstopajo v iranska pristanišča in izstopajo iz njih, nobenemu plovilu ni uspelo preko ameriških sil. Poleg tega je devet plovil upoštevalo navodila ameriških sil, naj se obrnejo in vrnejo proti iranskemu pristanišču ali obalnemu območju, so sporočili. 

Centcom je tedaj pojasnil, da uveljavitev blokade pomeni, da lahko prestrežejo, preusmerijo ali zajamejo vsa plovila, ki bodo brez dovoljenja vstopila na blokirano območje ali ga zapustila, ne glede na to, pod katero zastavo bodo plula. Dodali so, da bodo ob ustreznem pregledu prečkanje dovolili ladjam s humanitarnimi pošiljkami, kot so hrana in zdravila.

Blokada ameriške mornarice velja le za ladje, ki imajo kot začetno ali končno destinacijo navedeno iransko pristanišče. Pri tem za zdaj ni jasno, kako bodo ZDA dejansko izvajale nadzor.

ZDA so blokado uvedle po pogajanjih v Islamabadu, kjer delegacijama ZDA in Irana ni uspelo doseči sporazuma o končanju vojne. V Teheranu so poudarili, da je ameriška blokada Hormuške ožine nezakonita in pomeni piratstvo. Opozorili so še, da nobeno pristanišče v Perzijskem zalivu ne bo varno, če bodo ogrožena iranska pristanišča.

Iranska vojska pa je opozorila, da bo blokirala še trgovsko pot skozi Rdeče morje, če bodo ZDA nadaljevale blokado iranskih tankerjev v Hormuški ožini, poročajo tuje tiskovne agencije.

V izjavi za iransko državno televizijo je vodja iranskega vojaškega centralnega poveljništva Ali Abdolahi dejal, da nadaljevanje blokade ZDA in ustvarjanje "negotovosti za iranska trgovska plovila in tankerje," pomeni uvod v kršitev premirja.

"Močne oborožene sile islamske republike ne bodo dovolile nadaljnjega izvoza ali uvoza v Perzijskem zalivu, Omanskem zalivu in Rdečem morju," je v izjavi dejal Abdolahi.

Rusija lahko nadomesti primanjkljaj virov za Kitajsko in druge države, pa je danes na novinarski konferenci v Pekingu ruski zunanji minister Sergej Lavrov dejal v odgovoru na vprašanje v povezavi s Hormuško ožino. Poleg tega je napovedal, da bo ruski predsednik Vladimir Putin v prvi polovici leta obiskal Kitajsko.

Lavrov je zagotovil, da Rusija lahko Kitajski in drugim državam, ki so pripravljene sodelovati z Moskvo, "brez dvoma nadomesti primanjkljaj virov", do katerega prihaja zaradi vojne v Iranu in posledične blokade Hormuške ožine, skozi katero teče svetovno pomembna plovna pot za energente, poroča ruska tiskovna agencija Tass.

Ruski zunanji minister, ki je obisk v Pekingu začel v torek, danes pa se je srečal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, je dejal še, da so odnosi med njunima državama "neomajni v vseh viharjih". Vezi med Rusijo in Kitajsko "imajo stabilizacijsko vlogo v svetovnih zadevah" in po besedah Lavrova "postajajo vedno bolj pomembne ... za globalno večino, ki ne želi problemov ali nemirov".

Lavrov je napovedal še, da bo ruski predsednik Vladimir Putin v prvi polovici leta obiskal Kitajsko. Tesno gospodarsko in politično partnerstvo med Rusijo in Kitajsko se je še poglobilo, odkar je Rusija leta 2022 začela vojno v Ukrajini.

Pomorski promet skozi Hormuško ožino je Teheran korenito omejil po začetku izraelsko-ameriških napadov na Iran. V ponedeljek popoldan pa so še ZDA uveljavile blokado za ladje, ki imajo kot začetno ali končno destinacijo navedeno iransko pristanišče.