Po poročanju Istraga.ba naj bi Christian Schmidt tudi po napovedi odstopa začasno nadaljeval opravljanje funkcije, dokler ne bi bil imenovan njegov naslednik.
Portal ob sklicevanju na neuradne vire trdi, da naj bi bil Schmidt pod pritiskom dela ameriške administracije zaradi nerešenega vprašanja državnega premoženja v BiH. Gre za eno ključnih političnih in pravnih vprašanj v državi, saj je z njim povezana izvedba več infrastrukturnih in energetskih projektov, med drugim tudi južne plinske povezave, s katero želi BiH zmanjšati energetsko odvisnost od ruskega plina.
Istraga.ba navaja tudi, da naj bi bil Schmidtov morebitni odstop del širših političnih dogovorov med Washingtonom in vodstvom Republike Srbske.
Urad visokega predstavnika je medtem sporočil, da se Schmidt trenutno nahaja v New Yorku, kjer se je srečal z generalnim sekretarjem Združenih narodov Antóniem Guterresom. Tema pogovorov naj bi bile politične razmere v Bosni in Hercegovini ter njihov vpliv na stabilnost regije.
Po navedbah Istraga.ba Schmidtovo zadnje poročilo za Združene narode zajema obdobje od oktobra lani do sredine aprila letos. V njem naj bi opozoril, da varnostne razmere v BiH ostajajo stabilne, vendar krhke, ter izpostavil politične blokade, pritiske na pravosodje in nesoglasja glede razlage daytonskega sporazuma. Kot enega ključnih problemov naj bi izpostavil tudi vprašanje državnega premoženja. Po navedbah portala je v poročilu zapisal, da trenutne razmere zavirajo izvedbo razvojnih projektov in otežujejo delovanje institucij.
Vprašanje položaja visokega predstavnika in političnih razmer v BiH bi lahko bilo tema tudi na prihajajoči seji Varnostnega sveta ZN.
Uradne potrditve Schmidtovega odstopa za zdaj še ni. Visoki predstavnik je sicer v preteklosti večkrat zanikal govorice o odhodu in poudarjal, da namerava ostati na položaju do izpolnitve ključnih pogojev za zaprtje Urada visokega predstavnika (OHR).
Njegov mandat sicer že od začetka spremljajo polemike. Oblasti Republike Srbske pod vodstvom Milorada Dodika Schmidta ne priznavajo kot legitimnega visokega predstavnika, saj njegovo imenovanje ni bilo potrjeno v Varnostnem svetu ZN. Podobno stališče zagovarjata tudi Rusija in Kitajska. Večina zahodnih držav medtem njegovo legitimnost priznava in podpira delovanje Urada visokega predstavnika.
Njegov odstop bi lahko pomenil novo poglavje v odnosih med mednarodno skupnostjo in političnimi voditelji v BiH, predvsem v času, ko država ostaja soočena z eno najglobljih političnih kriz v zadnjih letih.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.