Christine Lagarde predčasno zapušča položaj predsednice Evropske centralne banke

Francozinja, ki je sedemletno predsedovanje ECB prevzela 1. novembra 2019 in na položaju nasledila Italijana Maria Draghija, je o svojem predčasnem odhodu danes obvestila ostale člane sveta ECB, ki v Frankfurtu končujejo dvodnevno zasedanje, zaposlene v centralni banki in predsednika Evropskega sveta Antonia Costo. Naslednika oz. naslednico Lagardove bodo namreč izbrali voditelji držav in vlad članic EU, natančneje voditelji 21 članic z evrom, med katerimi je tudi Slovenija.

Costa se je Lagardovi zahvalil za njeno predanost."V času svetovne pandemije, vojne v Evropi, energetskih kriz in inflacijskih šokov je z odločnim in zanesljivim vodenjem pomagala zagotavljati stabilnost in odpornost evrskega območja," je Costa zapisal v izjavi.

Dodal je, da se bo postopek imenovanja njene naslednice oziroma naslednika začel nemudoma.

Oglasil se je tudi šef evroskupine, torej finančnih ministrov evrskih držav, Kiriakos Pierakakis. Lagardovi se je zahvalil za "izjemen prispevek k stabilnosti evrskega območja in za vodenje v zahtevnih gospodarskih časih". Prepričan je, da se je v času njenega predsedovanja zaupanje v skupno evropsko valuto še okrepilo. Zagotovil je, da bo evroskupina za Evropski svet hitro oblikovala predlog kandidata za njenega naslednika.

Lagardova je na družbenih omrežjih objavila video posnetek, v katerem je med drugim dejala, da je vodenje ustanove in izvrševanje njenega mandata zagotavljanja cenovne in finančne stabilnosti zanjo predstavljalo vir velikega ponosa. Zahvalila se je vsem, ki so jo spodbujali na tej poti. Kot je dejala, ECB zapušča z občutkom dobro opravljenega dela, ustanovo pa dobro opremljeno za prihodnje izzive.

Predčasno slovo 70-letne Francozinje niti ni presenetljivo. Ugibanj o tem je bilo namreč v zadnjih mesecih precej. Februarja letos je npr. časnik Financial Times poročal, da se bo Lagardova v strahu pred zmago skrajno desne Marine Le Pen, ki bi otežila dogovarjanje o vodilnih položajih v EU, poslovila še pred aprilskimi predsedniškimi volitvami v Franciji.

Septembra je v enem od intervjujev prvič tudi sama omenila, da bi lahko s funkcije odšla nekaj mesecev pred iztekom mandata, so spomnili pri nemški tiskovni agenciji dpa. Nekaj časa se je ugibalo tudi, če se bo morda sama vključila v francosko predsedniško tekmo, a je to vztrajno zanikala in minuli teden v pogovoru za časnik La Croix dejala, da to ne bi bila dobra zamisel.

Lagardova, ki se je rodila leta 1956 v Parizu, je kariero najprej gradila kot odvetnica na visokih položajih, nato pa se je pridružila francoski vladi. Leta 2007 je postala prva ženska na položaju finančne ministrice v kateri od držav skupine G7. Leta 2011 je bila imenovana za generalno direktorico Mednarodnega denarnega sklada (IMF), preden se je pridružila ECB.

Po poročanju časnika Financial Times je Lagardova ena glavnih kandidatk za položaj naslednje predsednice Svetovnega gospodarskega foruma.

Med potencialnimi kandidati za naslednika Lagardove na čelu ECB se po navedbah dpa omenjajo predsednik Bundesbank Joachim Nagel, nekdanji guverner nizozemske centralne banke Klaas Knot in trenutni prvi mož Banke za mednarodne poravnave Pablo Hernandez de Cos, pri čemer imata druga dva več možnosti.

Objava Lagardove je zaznamovala drugi dan zasedanja sveta ECB, ki bo popoldne sporočil tudi svojo odločitev glede denarne politike, pri čemer naj evrskih obrestnih mer ne bi spreminjal. Kot so zapisali pri ECB, so člani sveta Lagardovi namenili stoječi aplavz.