Izmikanje odgovorom, hvalospevi 'šefom' in zvezda – muha

Debato je vodila Susan Page, novinarka USA Today, ki je imela tokrat nekoliko lažje delo, kot ga je imel Chris Wallace, ki je vodil kaotično soočenje Donald Trump – Joe Biden. Wallace se je na koncu znašel pod plazom kritik, da ni obvladoval razmer  in da je bil preveč odkrito naklonjen Bidnu. 

Susan Page je tokrat prišla oborožena s tehtnimi vprašanji, ki trenutno vsekakor zanimajo Ameriko in do določene mere, predvsem ko gre za zunanjo politiko, tudi svetovno javnost. Kandidata je opozorila, naj se držita pravil debate, zaradi novega koronavirusa številčno skromno občinstvo pa je moralo biti med debato tiho – svojemu kandidatu ni smelo niti ploskati.

Rdeča nit soočenja: izogibanje odgovorom na "težka vprašanja"

Tokratna debata se je sicer močno razlikovala od debate Trump – Biden. Bila je veliko bolj umirjena, brez neprestanega prekinjanja, v nasprotju z ostrojezičnim Trumpom, ki je napadal Bidna, je Pence Harrisovo ob več priložnostih zasipal s komplimenti. 

Po drugi strani pa je imel dogodek podobno osnovno težavo, kot debata Trump – Biden. Voditeljica je kandidatoma puščala, da so vprašanja ostajala neodgovorjena, celo tista, ki so za volivce ključna. Kandidata sta zato večkrat izkoristila priložnost in ob novem vprašanju razpredala o prejšnji temi. Včasih, ker sta želela replicirati, pogosto pa, ker sta se želela izogniti novi temi. 

Vsebina soočenja je bila sicer predvidljiva – novi koronavirus, ekonomija, odnosi s Kitajsko, okolje, rasne napetosti in same volitve. 

Zagovarjanje svojih "šefov"

Vsebinsko gledano – česa zelo novega ali bistvenega nismo izvedeli, oba kandidata sta se predvsem trudila pohvaliti vsak svojega šefa, čeprav je pri Harrisovi, ki je to počela izredno dosledno, ponavljanje Bidnovega imena kmalu postalo izjemno moteče.  

Harrisova in Pence sta moči merila uro in pol, v tem času pa torej nista zagovarjala (le) vsak svojih stališč, ampak predvsem dejanja in načrte vsak svojega predsedniškega kandidata. 

Soočenje se je namreč odvijalo po tem, ko je Trump po diagnozi covid-19 potegnil nekaj dvomljivih potez, ob katerih so z glavo zmajevali celo zdravniki, Harrisova pa se je znašla na udaru kritik zaradi odnosa do potencialnega cepiva proti novemu koronavirusu – glede katerega pa tudi na soočenju ni popustila. 

Analitiki so sicer pred soočenjem ocenili, da je tokrat več na kocki za Harrisovo, ki je bila že v času, ko so demokrati izbirali svojega kandidata, na debatah nekonsistentna, imela je nihanja v kakovosti nastopov, prav tako pa je bila – po mnenju aktivistov za pravice žensk in temnopoltih, na soočenju v slabšem položaju, ker je pač – ženska in temnopolta, zato naj bi po njihovem mnenju morala bolj kot Pence paziti, da v očeh gledalcev ne bi pustila stereotipnega vtisa "jezne temnopolte ženske". 

Zvezda soočenja: muha

Ob koncu debate je sicer vprašanje – kakšen vtis sta kandidata pustila. Predvse Pence je deloval veliko bolj umirjeno, spravno, pomirjujoče in racionalno od svojega šefa. Med debato mu je uspelo poudariti poudarke Trumpove kampanje, nekajkrat pohvaliti Trumpa, podeliti celo nekaj komplimentov nasprotnici ter nekako pokazati, da je s spravljivim tonom morda nekakšna protiutež vseskozi glasnega in direktnega Trumpa. 

Več težav je imela Harrisova, ki je poskušala z napadi, ki pa se pogosto niso učinkovito končali z enostavčnim bistvom, poudarjanje Bidna se je zdelo pretirano, pogosto pa je bilo premalo povedanega o konkretnih načrtih demokratov, kakšne alternative ponujajo aktualni ameriški politiki – in ta trend se je pokazal že pri prvem vprašanju, ko je povsem zamudila priložnost, da pove, kako bi demokrati izpeljali koronavirusno krizo, če Trumpu očitajo popolno nesposobnost. Namesto tega smo slišali le, da imajo načrt za prihodnost. Poleg tega je kot predstavnica stranke, ki zatrjuje, da je protiutež Trumpovim "alternativnim dejstvom" - pogosto postregla s subjektivnimi informacijami. Tudi Pence je sicer vztrajal pri nekaterih Trumpovih "alternativnih dejstvih". 

Harrisova je sicer odločno kljubovala Penceovim poskusom, da ji občasno odvzame besedo, večkrat je poudarila, da zdaj govori ona. Se je pa pogosto zgodilo, da je nadaljevanju tega stavka namesto bistva sledilo razpredanje. Vprašanje je tudi, kako bodo  – sicer ne prepogoste – Penceove poskuse, da Harrisovi odvzame besedo, interpretirali volivci, ki od ameriških analitikov vseskozi poslušajo, da je "nevljudno skakati v besedo kandidatki, ker je prva temnopolta ženska, ki kandidira za to mesto". 

Kdo je torej zmagal? Oba kandidata sta se postavila vsak za svojega predsednika in zase in oba sta se izognila jasnim odgovorom na nekaj perečih vprašanj. Velikih zmagovalcev in poražencev debate torej niti ni. 

Anketa CNN sicer kaže, da so njihovi gledalci zmago pripisali Harrisovi, a po drugi strani so vprašani v njeno zmago verjeli že pred soočenjem, zato rezultat s samim soočenjem, kjer se je vendarle bolje držal Pence, nima veliko opraviti. 

Sicer pa Harrisova in Pence računata na politično kariero tudi po naslednjem predsedniškem mandatu, oba želita čisto na vrh. Nekateri so se zato spraševali, ali smo morda danes gledali soočenje, ki se bo ponovilo leta 2024 – le da bi se lahko takrat oba kandidata potegovala za predsedniško mesto. 

Zvezda Twitterja, ki ni ravno platforma, ki bi slovela po racionalnih debatah na visokem nivoju – pa je po današnji debati muha, ki je pristala na Penceovem čelu. Razglasili so jo celo za zmagovalko debate in nekdo je izmeril, da je bila zvezda zaslonov dve minuti in tri sekunde. 

Je pa muhi uspelo storiti nekaj, kar se v ameriški politiki že nekaj časa dogaja redko - zabavati obe politični strani. 

Še vedno ne vemo, kako "drugače" bi demokrati obvladali covid-19

Kaj smo torej videli? Debata se je pričakovano začela z vprašanjem o obvladovanju novega koronavirusa, ki je v ZDA vzel več kot 200.000 življenj in močno prizadel ameriško gospodarstvo. Na vprašanje, kaj bi demokrati spomladi, še pred najhujšim izbruhom, storili drugače, je Harrisova dejala, da Trump in Pence še vedno nimata strategije za izhod iz krize, "Biden pa je najboljši kandidat, da to stori". Odgovora na vprašanje, kaj bi bilo drugače, torej nismo slišali. 

Pence pa se je soočil z vprašanjem, zakaj je smrtnost zaradi virusa v ZDA toliko večja kot drugod – na kar prav tako nismo dobili jasnega odgovora. "Od prvega dneva smo zdravje Američanov postavili na prvo mesto. Predsednik Trump je takoj ustavil potovanja iz Kitajske, poudarjam, da je Biden temu nasprotoval, ker naj bi bilo ksenofobno. Mislim, da smo s svojimi potezami rešili številna življenja. Prav tako smo takoj začeli vlagati v razvoj zdravila in cepiva. Resnica je, da je Bidnov načrt za obvladovanje pandemije plagiat našega."

Harrisova je sicer dejala, da kar koli že Trumpova administracija počne, očitno ni dovolj, in Pencea obtožila, da je administracija ljudem lagala, da bi bili "mirni". "Realnost je, da smo storili, kar nam je stroka svetovala, še posebej ko so nam povedali, da bi lahko izgubili več kot dva milijona ljudi," pa je odgovoril Pence. 

Politizacija cepiva ogroža javno zdravje?

"Če bodo zdravniki rekli, naj se cepimo, se bom, če bo to rekel Trump, pa ne," je Harrisova odgovorila na vprašanje, ali se bo cepila. 

V ZDA je to zelo vroče vprašanje, ki postaja tudi vprašanje politične pripadnosti eni ali drugi politični strani. Vse skupaj pa je pripeljalo tako daleč, da po eni od anket polovica Američanov pravi, da se ne bo cepila. 

Trump v cepivu vidi tudi rešitev svoje kariere, kar pa odpor vzbuja pri demokratih. Pence je zato Harrisovo okrcal, da "se igra z zdravjem Američanov", ko politizira vprašanje cepiva. Prav tako je prepričan, da so v ZDA že videli, kako je videti slabo obvladovanje epidemije, in sicer ob izbruhu prašičje gripe leta 2009, ko je bil Joe Biden podpredsednik ZDA. "Če bi bila prašičja gripa tako smrtonosna kot covid-19, bi imeli na milijone mrtvih," je dejal. 

Ko nihče ne pove, kaj se bo zgodilo, če predsednik ne bi mogel opravljati svoje funkcije

Druga tema, s katero je poskusila voditeljica, je bila – ali obstaja načrt, kaj se bo zgodilo, če prihodnji predsednik, kdor koli že bo, ne bi mogel opravljati svoje službe. 

V vsakem primeru bodo namreč ZDA dobile predsednika v visoki starosti. Odgovora nismo dobili. 

Biden je čas izkoristil, da odgovori na nekaj obtožb Harrisove glede obvladovanja pandemije, Harrisova pa zato, da spregovori o tem, zakaj je podpredsedniška kandidatka. 

Očitno je tema za obe strani neprijetna, saj sta se oba izognila tudi odgovoru na vprašanje, ali bi moral prihodnji predsednik javnost transparentno obvestiti o svojem zdravstvenem stanju. 

Pence je dejal, da je bil Trump deležen odlične oskrbe v času, ko je bil v bolnišnici zaradi covid-19, zdravniki pa so bili o njegovem stanju transparentni, Harrisova pa je vprašanje obrnila v vprašanje o davčni transparentnosti in Trumpa obtožila, da ne razkrije, koliko davkov je plačal. Pence ji ni ostal dolžen in je na komentar o tem, da je Biden o vsem transparenten, dejal, da je plagiator. 

Zeleno ali "v" okrevanje?

Naslednja tema je bilo okrevanje ekonomije. Demokratska stran trdi, da ima načrt za okrevanje, republikanska pa, da želijo zgolj zvišati davke, se znova povezati s sovražno Kitajsko, se odreči fosilnim gorivom in začeti "zeleni načrt" ... 

"Biden pravi, da je s temi volitvami na kocki demokracija – ne delajte si utvar – na kocki je ameriška ekonomija," je dejal Pence. 

Nato je Harrisova dejala, da smo se že na debati Biden – Trump naučili, da debate očitno niso vezane na dejstva, in da Biden ne bo zvišal davkov. Ameriško ekonomijo pa je označila za "popolno katastrofo". Nato se je osredotočila na zdravstveno oskrbo Američanov in Trumpa obtožila, da jim želi odvzeti dostop do zdravstva. 

Pence je sicer Harrisovo opomnil, da imata lahko različne poglede, ne moreta pa operirati z različnimi dejstvi, saj da je Biden javno obljubil premik k "zelenemu načrtu" in konec fosilnih goriv. "Zeleni načrt bi uničil ameriška delovna mesta," je prepričan Pence, ki meni, da je mogoče za čistejše okolje poskrbeti z inovacijami, postopoma in brez uničevanja delovnih mest. Prav tako je napovedal, da se bo ameriško okrevanje po pandemiji pod Trumpovim vodstvom nadaljevalo, tako da bo imela krivulja obliko črke V. 

V debati so se dotaknili tudi okolja, ZDA imajo trenutno velike težave z gozdnimi požari, grozijo jim orkani. "Orkanov danes ni več, kot jih je bilo včasih," je menil Pence.  

Voditeljica je nato Harrisovo vprašala, kakšno je pravzaprav stališče demokratov do "zelenega sporazuma", saj je Biden na debati s Trumpom dejal, da ga ne podpira. Harrisova se je odgovoru izognila in dejala, da "Biden ima načrt", republikance pa obtožila, da dvomijo o znanosti, s čimer se Pence ni strinjal. 

Harrisova je sicer poudarila, da bo Trumpova administracija mandat zaključila z največ izgubljenimi delovnimi mesti kot katera koli druga administracija doslej. "Ljudi skrbi ,ali bodo lahko plačali najemnino. In to vse zaradi slabega vodenja te administracije," je poudarila in Trumpa obtožila, da je izgubil na tisoče delovnih mest, ker "je izgubil trgovinsko vojno s Kitajsko". "

"Pred pandemijo smo povrnili delovna mesta, za katera je Obama rekel, da jih ne bo nikoli več nazaj," pa je dejal Pence, ki je Harrisovo obtožil, da je glasovala proti ukrepom, ki so ZDA povrnili delovna mesta v avtomobilski industriji zaradi "radikalne okoljske agende". 

Harrisova: Trump raje verjame Putinu kot lastnim ljudem

Kakšen je odnos ZDA in Kitajske, je bilo vprašanje, s katerim se je nadaljevala debata. Pence je po zgledu Trumpa Kitajsko obtožil krivde za pandemijo. Harrisova pa je Trumpovi administraciji poočitala, da je kriva, da danes voditelji zaveznic Kitajsko vidijo kot pomembnejšo globalno silo od ZDA. 

"Zunanja politika v resnici ni zapletena, gre za odnos. V odnosu pa je treba biti lojalen in biti pozoren na potencialne sovražnike. Trump pa je obrnil hrbet prijateljem in se povezal z diktatorji, kot je Rusija, ki se je vmešala že v pretekle volitve in podobno poskuša zdaj. Ampak Trump bolj zaupa Vladimirju Putinu kot lastnim ljudem, sprl se je z Natom in odrekel sporazumu z Iranom, to pa pomeni, da smo manj varni," meni Harrisova, ki je prepričana, da Trump zunanje politike ne razume, ker "ne ve, kaj pomeni iskrenost". 

Pence je na drugi strani ocenil, da so ZDA ostale zveste zaveznikom, da pa so bolj zahtevne do njih, ko gre za sofinanciranje obrambe. Dejal je tudi, da se je moral Trump ob nastopu mandata soočiti z grožnjo skrajne skupine Islamska država, danes pa tega samooklicanega kalifata ni več. Harrisova je na drugi strani Trumpu očitala nekaj domnevno izrečenih žaljivk na račun ameriških vojakov, kar je Pence odločno zanikal.

Splav ostaja vroča tema

Od ene vroče teme k drugi vroči temi – sledilo je vprašanje na temo imenovanja Amy Coney Barret na vrhovno sodišče. 

Demokrati imenovanju močno nasprotujejo, saj menijo, da bi lahko konservativna sodnica okrnila "pravico Američank do splava". "Upam, da bo deležna poštenega zaslišanja," pa je dejal Pence. 

Harrisova sicer meni, da bi moral novega vrhovnega sodnika imenovati prihodnji predsednik. Če bi se zgodile spremembe na področju "Roe vs. Wade" – prelomne sodbe na področju splava, pa je Harrisova dejala, da "se bo vedno borila za pravico žensk, da imajo oblast nad lastnim telesom". 

Biden in Harrisova podpirata splav do konca nosečnosti in za to hočeta davkoplačevalski denar," pa je odvrnil Pence, ki pravi, da je "za življenje" in da se za svoja stališča ne namerava opravičevati. 

Harrisova sicer meni, da novega sodnika trenutno ne bi smeli imenovati niti zato, ker Američani že glasujejo, prav vrhovno sodišče pa bi lahko odločilo o izidu volitev, če bo rezultat kakor koli nejasen. Izpostavila je tudi, da med republikanskimi imenovanji ni temnopoltih. 

Pence: "Ni se nam treba odločati med pravicami temnopoltih in policijo"

In prav z rasnimi napetostmi se je debata nadaljevala, in sicer z razvpitim primerom Breonne Taylor, ki je vodil v množične proteste, potem ko je bila Taylorjeva ustreljena med policijsko racijo, ki se je sprevrgla v strelski obračun, potem ko je njen partner, ki naj bi se prestrašil, streljal. Harrisova meni, da pravici ni bilo zadoščeno, načrt demokratov pa je dekriminalizacija marihuane, konec zasebnih zaporov in register policistov, ki kršijo pravila. 

"Sočustvujemo z družino Breonne Taylor, verjamem pa, da je sistem opravil svoje. Čudi me, da protikandidatka o tem dvomi. Za to, kar se je zgodilo v primeru Georgea Floyda, ni izgovora. Ampak izgovora ni niti za požiganje in uničevanje med protesti. In žaljivka za ljudi, ki nosijo uniformo, je, da se trdi, da so v osnovi rasistični. Ni nam treba izbirati med temnopolto skupnostjo, policijo in njenim financiranjem," pa je menil Pence. 

"Na tem odru sem edina, ki je kot tožilka nastopila proti ljudem, ki izkoriščajo otroke, veterane ... zato si ne bom pustila pridigati," pa je odvrnila Harrisova in priložnost izkoristila, da Penceu očita, da Trump v prvem soočenju ni obsodil desničarskega ekstremizma. Pence je na to dejal, da ga je – in to že večkrat. 

Kako bo s prenosom oblasti, če zmaga Biden?

Zadnja tema pa – pričakovano – tranzicija oblasti po volitvah. Pojavljajo se namreč ugibanja, da bodo o zmagovalcu odločili na sodišču, Trumpu se očita, da v primeru poraza ne bo želel zapustiti Bele hiše. 

Harrisova je dejala, da "verjamejo v Američane in demokracijo". Ljudi je pozvala, naj se odpravijo na volitve in se odločijo, v katero smer bo v prihodnjih štirih letih šla država. 

Pence pa je dejal, da meni, da bo zmagovalec volitev vendarle Trump: "Ko govorimo o tem, kako kdo sprejema rezultat, pa je treba povedati, da je druga stran štiri leta preživela tako, da je skušala izpodbijati rezultat prejšnjih."

Soočenje se je zaključilo z besedami mladih, pripadnica mlade generacije je v eseju zapisala – kako naj se ljudje razumejo, če pa je na poročilih vseskozi prepiranje obeh političnih strani. 

"Lahko bojevito razpravljamo, radi imamo dobro debato, ampak konec dneva vedno stopimo skupaj," je na to odgovoril Pence, Harrisova pa je dejala, da se bosta z Bidnom borila za pravice vseh.