Članice zveze Nato, zlasti na vzhodu in severu Evrope, so po ruski invaziji na Ukrajino začele znatno krepiti svoje vojaške proračune, kaže letno poročilo zavezništva za leto 2024.
Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je včeraj po pogovorih s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom in visokimi predstavniki njegove vlade v Washingtonu dejal, da Rusija ostaja dolgoročna grožnja zavezništvu: "V Natu se vsi strinjamo, da je Rusija dolgoročna grožnja ozemlju Nata – celotnemu evroatlantskemu ozemlju."
O možnosti mirovnega sporazuma med Rusijo in Ukrajino je dejal, da je zdaj nekaj na mizi, in dodal, da je žogica očitno na strani Rusije, ker je Ukrajina predloge sprejela.
Trump je medtem ocenil, da je velika koncesija Moskve v mirovnih pogovorih že to, da ne namerava zavzeti vsega ukrajinskega ozemlja.
Največ vlaga Poljska, Slovenija pod pričakovanji
V letu 2023 je zgolj 11 od 31 članic zavezništva za obrambne izdatke namenilo dva odstotka BDP ali več, v letu 2024 pa je spodnjo mejo dveh odstotkov doseglo kar 22 od 32 članic – zavezništvu se je v tem času po Finski pridružila še Švedska.
Rutte je v predgovoru ob objavi poročila izpostavil pomen okrepljenega odvračanja in obrambne drže Nata, večje podpore Ukrajini in naraščajočih naložb v obrambo. Te so bile lani očitne, saj je skupna poraba vseh članic narasla za skoraj 20 odstotkov, iz 1180 na 1303 milijarde ameriških dolarjev.
Cilja Nata zopet ni dosegla Slovenija, ki je lani za obrambo namenila 1,37 odstotka BDP. Manj so porabile le Španija (1,24), Belgija (1,29) in Luksemburg (1,30). Premier Robert Golob je sicer nedavno dejal, da bo Slovenija morala izdatke za obrambo na dva odstotka BDP zvišati še pred letom 2030, kot je bilo predvideno prej.
Največji delež BDP je medtem za obrambo lani namenila Poljska, ki je kot edina presegla štiri odstotke (4,07). Več kot tri odstotke BDP so za obrambo namenile še ZDA in tri baltske države – Estonija, Litva in Latvija.
ZDA sicer z 818 milijardami dolarjev letno ostajajo daleč največja porabnica za vojsko v Natu.
Trump je v preteklih mesecih večkrat opozoril, da bi morale zaveznice v Natu znatno povečati izdatke za obrambo. Pri tem je omenil, da bi morali spodnjo mejo obrambnih izdatkov s sedanjih dveh dvigniti na pet odstotkov BDP, in opozoril, da bi lahko zavrnil pomoč pri zaščiti držav, ki ne namenjajo dovolj sredstev za lastno obrambo.
V tej luči gre pričakovati, da se bodo nekatere članice na junijskem vrhu Nata v Haagu zavezale k dodatni krepitvi obrambnih izdatkov.
Rutte: Trump lahko prinese dober konec
Rutte je izrazil prepričanje, da bodo imele ZDA še naprej osrednjo vlogo pri prizadevanjih za končanje vojne. "Ne vidim, kako bi ZDA odnehale. Vidim razmere, v katerih bi se pod vodstvom predsednika Trumpa to lahko pozitivno končalo, kar je zelo pomembno," je dejal.
Trump je doslej nekajkrat zagrozil, da se bodo ZDA umaknile od prizadevanj za mir, pri čemer je redno bolj kot ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki ne sprejema ameriških predlogov za mir in še naprej napada Ukrajino, krivil ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki je ameriške predloge za prekinitev sovražnosti sprejel.
Nazadnje se je razburil zaradi vztrajanja Zelenskega, da Rusiji ne bodo prepustili polotoka Krim. Včeraj pa je na srečanju z norveškim premierjem Jonasom Gahrom Stoerjem dejal, da je velika koncesija Moskve že to, da ne namerava zavzeti vsega ukrajinskega ozemlja, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Voditelji članic Nata se bodo 24. in 25. junija sestali na vrhu v Haagu, kjer bodo razpravljali o Ukrajini in prihodnosti zavezništva.
KOMENTARJI (189)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.