"Uporaba lakote kot orožja v vojni je v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom jasno prepovedana. Lakota v Gazi se mora nemudoma ustaviti," so članice Varnostnega sveta Združenih narodov (ZN) zapisale v skupni izjavi po srečanju, ki je potekalo na pobudo Slovenije in Gvajane.
Izjavi se niso pridružile le ZDA, ki so izrazile dvom v verodostojnost poročila pobude ZN za celovito klasifikacijo faz prehranske varnosti (IPC). Ta je lakoto v mestu Gaza in njegovi okolici uradno razglasila minuli petek.
Po besedah vršilke dolžnosti ameriške veleposlanice Dorothy Shea poročilo ne izpolnjuje meril glede verodostojnosti in celovitosti. Enega od avtorjev poročila je tudi obtožila, da ima "dolgo zgodovino pristranskosti do Izraela", a ga ni poimensko izpostavila.
Kljub temu je dejala, da je lakota v enklavi resničen problem in da tam obstajajo humanitarne potrebe, ki da jih je treba zadovoljiti. "Zadovoljevanje teh potreb je za ZDA prednostna naloga," je dodala.
Da je treba lakoto in širšo humanitarno krizo v Gazi nemudoma odpraviti, Izrael pa da mora spremeniti svojo politiko, je na omrežju X po srečanju izpostavila tudi slovenska misija pri ZN.
V Izraelu pričakujejo aretacije ultraortodoksnih Judov, ki se izogibajo vpoklicu v vojsko
Izraelska vojska po poročanju medijev v Izraelu načrtuje aretacije ultraortodoksnih hasidskih Judov, ki se izogibajo vpoklicu v vojsko. Aretirali bi jih lahko med tradicionalnim romanjem v Ukrajino ob judovskem novem letu, zaradi česar verski voditelji tega gibanja svarijo pripadnike, naj razmislijo o odhodu iz države.
Aretirali bi jih lahko na letališčih in drugih izstopnih točkah, ko bodo zapustili državo zaradi tradicionalnega romanja v Ukrajino ob judovskem novem letu oziroma prazniku Roš hašana, ki ga letos praznujejo med 22. in 24. septembrom. Več deset tisoč hasidskih Judov se ob tej priložnosti vsako leto odpravi v mesto Uman v osrednjem delu Ukrajine, kjer je pokopan rabin Nahman, ustanovitelj hasidskega judovskega gibanja Breslov.
Sodobni hasidizem je podveja haredskega judaizma, ki je med drugim znan po radikalnem verskem konservativizmu in socialni osami.
Voditelji gibanja Breslov v Izraelu po poročanju portala Ynet svarijo, naj se njegovi pripadniki letos izognejo romanju v Uman, če zanje velja poziv za vpoklic. Rabini naj bi se bali, da bi se mladi ultraortodoksni Judje v primeru aretacije strinjali z vpoklicem, da bi se izognili zaporni kazni.
Predlog uredbe, po kateri bi morali vojaški rok služiti tudi najkonzervativnejši ortodoksni oziroma haredski Judi, ki jim je bilo to doslej prihranjeno, v Izraelu sicer v zadnjem času povzroča polemike in politične delitve. Stranki ortodoksnih Judov Šas in UTJ zaradi predloga že več mesecev grozita z izstopom iz skrajno desne vladne koalicije premierja Benjamina Netanjahuja, kar bi praktično povzročilo njen razpad.
Primerne starosti za vpoklic v vojsko je okrog 80.000 haredskih Judov, medtem ko se izraelska vojska ob krepitvi ofenzive v Gazi sooča s pomanjkanjem vojakov.
Haredski voditelji so svojim privržencem naročili, naj se izogibajo pozivom za vpoklic v vojsko, ki jih prikazujejo kot grožnjo njihovemu načinu življenja, in si prizadevajo za zakonsko uzakonitev izjeme pri služenju vojaškega roka. Romanje v Uman v septembru je zato zanje vse pomembnejše vprašanje, za potrebe potovanja prek Moldavije pa naj bi si želeli zagotoviti tudi približno tri milijone ameriških dolarjev iz proračunskih sredstev.
Na srečanju o Gazi pri Trumpu tudi Tony Blair in Jared Kushner
Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo v Beli hiši gostil srečanje o Gazi in načrtih za enklavo po koncu vojne, ki sta se ga udeležila tudi nekdanji britanski premier Tony Blair in nekdanji Trumpov odposlanec na Bližnjem vzhodu Jared Kushner, so sporočili predstavniki Bele hiše.
Trump, visoki predstavniki Bele hiše, Blair in Kushner so razpravljali o krizi s talci, načrtih za povečanje dobav hrane in načrtih za enklavo po koncu vojne, poroča tiskovna agencija Reuters. V Beli hiši so srečanje opisali kot "preprost politični sestanek".
Ameriški State Department je medtem sporočil, da se je državni sekretar Marco Rubio v sredo v Washingtonu srečal z izraelskim zunanjim ministrom Gideonom Sarom, s katerim sta govorila o Gazi in regionalnih vprašanjih.
Trump je med volilno kampanjo pred drugim mandatom obljubil hiter konec vojne v Gazi. Toda sedem mesecev po njegovi drugi izvolitvi rešitve za končanje konflikta še ni.
Ameriški predsednik je februarja predlagal, da bi ZDA prevzele nadzor nad Gazo, jo prenovile in spremenile v "riviero Bližnjega vzhoda". Ob tem bi Palestince umaknili v Egipt in Jordanijo.
Medtem ko je izraelski premier Benjamin Netanjahu takrat načrt pozdravil, so ga zavrnile in ostro kritizirale arabske in večina zahodnih držav, Združeni narodi pa so posvarili pred etničnim čiščenjem Gaze.
Načrt je odražal idejo Kushnerja, ki je poročen s Trumpovo hčerko Ivanko Trump, v prvem njegovem mandatu pa je bil ključni svetovalec Bele hiše za Bližnji vzhod, predstavljeno že leto pred tem. V skladu z njo bi Gazo "očistili" palestinskih prebivalcev in jo spremenili v obalno riviero, navaja Reuters.
Izraelska vlada je sicer v začetku avgusta potrdila načrt z zasedbo mesta Gaze in vzpostavitvijo civilne uprave, a natančni načrti Izraela ostajajo nejasni.
Dogovora med palestinskim gibanjem Hamas in Izraelom zaenkrat ni na vidiku. Doslej sta se strani uspeli dogovoriti o dveh prekinitvah ognja, številni krogi pogajanj pa dokončne rešitve konflikta še niso prinesli.
Zadnji predlog posrednikov vključuje 60-dnevno prekinitev ognja in izmenjavo izraelskih talcev za palestinske zapornike. Hamas je pred tednom dni na predlog pristal, Izrael pa nanj uradno še ni odgovoril. Še vedno naj bi zahteval sočasno izpustitev vseh preostalih talcev.
