COP27: Afrika 'ni bencinska črpalka Evrope'

Demonstranti so pozvali bogate države, naj državam v razvoju plačajo odškodnino za podnebne spremembe, zahtevali opustitev projekta plinovoda v Kongu in se pritožili nad pomanjkanjem političnega vpliva za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ki so obenem tudi glavni vzrok podnebnih sprememb.

"Stojim z ramo ob rami s svojimi sestrami in brati iz matere Afrike," je dejal imam Saffet Catovic iz Islamske družbe Severne Amerike. "Čas je, da sever plača za svoja dejanja."

Lucky Abeng, nigerijski aktivist iz Vseafriškega zavezništva za podnebno pravičnost, je dejal, da bo skupina še naprej pritiskala na svetovne voditelje, naj naredijo več, in se "ne bo prestrašila".

Protesti, sicer v prejšnjih letih stalnica na podnebnih pogajanjih, so bili letos večinoma tihi in mirni. Aktivisti so krivdo pripisali visokim stroškom potovanja in nastanitev v tem letoviškem mestu ter strahu, da bi lahko egiptovska vlada zatrla proteste kljub obljubi, da jih bo dovolila. 

"Potrebujemo države, kot so Združene države, da bodo podnebne voditeljice, da stojijo ob strani ljudi, da stojijo ob strani planeta, da stojijo ob strani prihajajočih generacij," je dejala Vanessa Nakate, podnebna aktivistka iz Ugande in Unicefova ambasadorka. "Torej, moje sporočilo predsedniku Bidnu: ali nam boste pokazali denar? Boste stali ob strani najbolj ranljivim skupnostim?"

V enem od protestov se je na desetine zdravstvenih delavcev iz različnih držav uleglo na tla, da bi prikazali "umiranje", in izvedlo kardiopulmonalno oživljanje, s čimer so želeli pokazati nujno obravnavanja vplivov podnebnih sprememb.

Na drugih protestih so demonstranti držali napise s sporočili, kot sta "Plačajte izgubo in škodo!" in "Ljudje proti fosilnim gorivom!"

"Glavni proizvajalci nafte so tukaj na tem vrhu," je dejal Philbert Aganyo iz Kenije in protestiral proti velikemu naftovodu v Kongu. "Zakaj vabimo onesnaževalce k pogovorom o problemu, ki so ga povzročili?"

"Zavedamo se, da se pravičen energetski prehod ne bo zgodil čez noč, zato pozivamo k sistematičnemu zmanjševanju uporabe fosilnih goriv," je pojasnil. Naftovod, ki je v lasti Total Energies, China National Offshore Oil Corporation ter ugandske in tanzanijske vlade, poteka od okrožja Hoima v Ugandi do pristanišča Tanga v Tanzaniji. Mednarodne okoljevarstvene skupine in skupnosti vzdolž predlagane poti ga kritizirajo in želijo, da se odstrani. "Naftovod predstavlja 1443 kilometrov onesnaženja, bolečine in bede," je poudaril Aganyo.

Minil je prvi teden dvotedenskega vrha, v tem času pa je več svetovnih voditeljev pozvalo razvite države, naj porabijo več za pomoč državam v razvoju pri soočanju s podnebnimi spremembami in naj financirajo prehod na obnovljive vire energije. Vedno več je tudi pozivanja k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, ki še vedno strmo naraščajo. Vrh, poleg voditeljev in pogajalcev, vključuje še znanstvenike, akademike, novinarje in predstavnike podjetij – od tistih, ki razvijajo nizkoogljične projekte, do tradicionalnih naftnih in plinskih podjetij. Na seznamu povabljenih naj bi bilo še 636 ljudi, povezanimi s podjetji za fosilna goriva. 

Aktivističnim skupinam gostje niso najbolj po godu. "Tobačni lobisti ne bi bili dobrodošli na zdravstvenih konferencah, trgovci z orožjem ne morejo promovirati svoje trgovine na mirovnih konvencijah," so dejali. "Tistim, ki ohranjajo svetovno odvisnost od fosilnih goriv, ne bi smeli pustiti skozi vrata podnebne konference."

 Evropa se na vso silo bori za afriški plin

Afriška unija si na podnebni konferenci prizadeva za več naložb v projekte fosilnega plina, medtem ko evropski voditelji iščejo alternative za uvoz ruskega plina. Evropski voditelji, sedaj ujeti v energetsko krizo, so mesece opazovali projekte fosilnih goriv, ki so se odvijali po Afriki. Države, kot sta Južna Afrika in Tanzanija, so dom nedotaknjenih polj, ki bi jim lahko prinesla milijarde evrov. 

Senegal in Mavretanija načrtujeta pošiljanje utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) v Nemčijo. Senegalska vlada pričakuje, da bo največjemu evropskemu gospodarstvu od leta 2023 dobavljala 2,5 milijona ton plina, do leta 2030 pa kar 10 milijonov ton. 

"To je res velik trenutek za Afriko," je za DW povedal izvršni direktor Afriške unije Rashid Ali Abdallah. "Ne gre samo za Evropo, obstajajo svetovne krize in Afrika lahko pomaga zadovoljiti svetovno povpraševanje."

Doslej se le 6 odstotkov svetovnega fosilnega plina proizvede v Afriki, celini, kjer podnebne spremembe pustošijo pridelke in domove, 600 milijonov ljudi pa nima dostopa do elektrike. Od Nigerije do Egipta in od Alžirije do Mozambika si države po vsej celini prizadevajo pridobiti več plina.

"Afrika se je prebudila in izkoristili bomo svoje naravne vire," je pred podnebno konferenco dejala ugandska ministrica za energijo Ruth Nankabirwa Ssentamu.

"Če svetovni okoljevarstveniki pozivajo k takojšnji ukinitvi uporabe fosilnih goriv, bodo države v razvoju v Afriki gospodarsko in socialno trpele," ugotavlja agencija za energijo v poročilu. 

Toda težava se pojavlja drugje. Zaustavitev segrevanja planeta za 1,5 stopinje Celzija ne omogoča nadaljnjega raziskovanja naftnih in plinskih polj, kot kažejo podatki Mednarodne agencije za energijo. Hitro zmanjšanje emisij bi pomenilo, da bi do leta 2035 le 5 odstotkov električne energije proizvedli z nenadzorovanim sežiganjem fosilnega plina.

Okoljevarstveniki svarijo bogate države pred pogajanji o novih dobavah plina z afriškimi kolegi. Predstavniki okoljskih neprofitnih skupin Powershift Africa, Greenpeace in Climate Action Network so dejali, da vrh tvega, da bo postal festival "greenwashinga," kar pomeni, da se potrošnike zavaja, da so izdelki okolju prijazni, čeprav v bistvu niso.

Mohamed Adow, direktor možganskega trusta Power Shift Africa s sedežem v Nairobiju, je na konferenci povedal novinarjem, da Evropa poskuša Afriko narediti za svojo "bencinsko črpalko", vendar ne daje dovolj denarja za obnovljivo energijo.

"Ne moremo dovoliti, da Afrika, ki je zamudila industrializacijo na podlagi fosilnih goriv, zdaj postane žrtev kratkovidnih, sebičnih kolonialnih interesov, zlasti iz Evrope."

Kratkoročni dobiček, dolgoročno tveganje?

Izvoz nafte in plina je glavni vir prihodkov za številne afriške države, saj v nekaterih državah predstavlja od 50 do 80 odstotkov celotnega državnega prihodka. Večina plina, proizvedenega v Afriki, se izvozi. Kljub temu afriške države minimalno prispevajo h globalnemu segrevanju. Njihov delež je namreč manj kot 4 odstotke. ZDA, EU in Kitajska skupaj povzročijo več kot 50 odstotkov emisij.

EU je letos fosilni plin razglasila za prehodno gorivo in ga v predpisih, ki usmerjajo naložbe, označila za "trajnostnega". To bi moralo veljati tudi za afriško proizvodnjo, je dejal Abdallah. "Naša poraba fosilnih goriv ali naftnih derivatov na prebivalca v Afriki je le ena tretjina svetovnega povprečja. Reči, da bi morali tisti, ki prispevajo tako malo, prihraniti več, preprosto ni pošteno."

Na konferenci je bil prisoten tudi ameriški predsednik Joe Biden, katerega nagovor so vsi nestrpno čakali. Pojasnil je, da so se zopet pridružili pariškemu podnebnemu sporazumu in da so ZDA dosegle velik napredek. "Po zadnjih dveh letih so ZDA doma dosegle napredek brez primere, nadgradile električno omrežje, razširile javni prevoz in železnico ter zgradile polnilne postaje za električna vozila."

"In to poletje je ameriški kongres sprejel največji in najpomembnejši podnebni zakon v zgodovini naše države, zakon o zmanjševanju inflacije," je poudaril Biden. Govoril je tudi o nujni potrebi po zmanjšanju metana. "Zmanjšanje metana za vsaj 30 odstotkov do leta 2030 je lahko naša najboljša priložnost, da ostanemo v dosegu cilja 1,5 stopinje Celzija."

Ursula von der Leyen z nakupovalno mrzlico v Sharm el Sheikhu

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je samo v prvih dveh dneh podnebne konference COP 27 podpisala na desetine sporazumov s tretjimi državami, ki naj bi Evropi in svetu pomagali v boju proti podnebnim spremembam. Politico poroča, da je von der Leynova ogromno zapravljala, ko je podpisala sporazume o pogozdovanju in izkoriščanju gozdov s kar petimi državami: Mongolijo, Gvajano, Republiko Kongo, Zambijo in Ugando. Poleg tega je s Kazahstanom, Egiptom in Namibijo sklenila sporazume o ohranjanju zalog redkih mineralov.

"To je velika priložnost za Namibijo in svetovni jug, ker imate obilo virov," je dejala von der Leynova. Med drugim je Namibija od Evropske investicijske banke prejela posojilo v višini 500 milijonov evrov. Evropska unija je oblikovala zeleni načrt, ki zajema veliko več kot meje same Unije. Infrastrukturni paket EU Global Gateway, vreden 300 milijard evrov, je zasnovan za spodbujanje prehoda na čisto energijo po vsem svetu. Naložbe v okviru tega programa naj bi bile tudi alternativa vse večji prevladi Kitajske v svetovnih dobavnih verigah, piše Politico.

Po podpisu pogodb je dejala, da bo "povpraševanje po trajnostno upravljanih lesnih izdelkih samo še raslo". Obljubila je, da bo v naslednjih dveh letih v pet držav (Mongolijo, Gvajano, Republiko Kongo, Zambijo in Ugando) vložila 450 milijonov evrov.