Revne države dobile prvo bitko za 'podnebni' denar razvitih

Naravne katastrofe po vsem svetu, ki jih poganjajo podnebne spremembe, porajajo številna vprašanja, najbolj pereče pa je, kdo bi moral plačati za razdejanje in opustošenje, ki ga puščajo za seboj.

"Ljudje zaradi podnebnih sprememb izgubljajo svoje domove, sredstva za preživetje, svojo zgodovino. Obale in otoki se potapljajo," za Sky News pripoveduje podnebna aktivistka Vanessa Nakate. Kot kaže analiza 173 držav, ki so jo izvedli na Mednarodnem inštitutu za okolje in razvoj (IIED), države v razvoju, ki so najbolj ogrožene zaradi podnebnih sprememb, proizvedejo najmanj emisij na svetu, medtem ko najmanjše tveganje nosijo razvite države, kot so Luksemburg, Švica in Irska.

Dolga leta so se bogatejše države upirale priznavanju potrebe za kompenzacijo državam v razvoju. Leta 2009 se je koalicija gospodarsko razvitih držav, med njimi ZDA, Francija, Nemčija in Združeno kraljestvo, le zavezala, da bo državam v razvoju, ki so jih prizadele podnebne spremembe, do leta 2020 namenila 100 milijard dolarjev (101 milijardo evrov) letno. A zaveze so vse do zdaj ostale neuresničene. 

Zgodovinski mejnik 

Že prvi dan podnebne konference COP28  pa je postregel z zgodovinskim mejnikom. Predstavniki držav so namreč že prvi dan dogodka potrdili odločitev o vzpostavitvi sklada za izgube in škode.  Dogovor o ustanovitvi sklada za kritje izgub in škode, namenjenega finančni pomoči za blaženje obsežnih posledic podnebnih sprememb v najbolj prizadetih državah v razvoju, so sicer države dosegle na lanskem podnebnem vrhu v Šarm el Šejku. Včeraj pa je padla dokončna odločitev o njegovi vzpostavitvi, potem ko so se države leto dni pogajale o tem, kako bo ta finančni mehanizem v praksi sploh deloval.

Sklad se že polni, največ prispevali gostitelji in Nemčija, razočarale ZDA

Kot je povedala glavna slovenska podnebna pogajalka Tina Kobilšek, trenutno že prihajajo prva vplačila v sklad. Gostitelji konference Združeni arabski emirati bodo prispevali 100 milijonov ameriških dolarjev (približno 92 milijonov evrov), enak znesek bo najranljivejšim državam namenila tudi Nemčija. Evropska unija namerava vplačati v sklad 246 milijonov dolarjev (225 milijonov evrov), Slovenija pa namerava po navedbah Kobilškove višino svojega prispevka sporočiti danes.

Odločitev o dokončni vzpostavitvi omenjenega sklada je poskrbela še za en pomemben zgodovinski mejnik. Kot pojasnjuje Kobilškova, se namreč v vsej zgodovini podnebne konference še ni zgodilo, da bi bila neka odločitev sprejeta že prvi dan.

Razočaranje je sicer prispevek ZDA. Ta je za sklad trenutno namenila le 17 milijonov dolarjev (15 milijonov evrov), saj je to najboljši možen dogovor s kongresom. Pri tem so poudarili, da vplačilo ne pomeni, da sprejemajo, da je sklad namenjen odškodninam in da s tem ne priznavajo odgovornosti. 

'Ustvarili smo zgodovino' 

"Danes smo ustvarili zgodovino," je vzpostavitev sklada med objemanjem in vzkliki delagatov v dvorani komentiral predsedujoči COP28 al Džaber. Tudi on je izpostavil, da je sprejetje odločitve na prvi dan konference zgodovinski trenutek. "Tudi hitrost, s katero smo to uresničili, je edinstvena in zgodovinska," je dodal.

V prihodnjih dneh se pričakuje še več obljub glede vplačil v sklad, pri čemer bode v oči dejstvo, da so zneski v luči doseganja kolektivnega finančnega cilja, ki je 100 milijard dolarjev letno za podnebne ukrepe v državah v razvoju in ki naj bi ga države dosegale med letoma 2020–2025, precej nizki.

"Napredek, ki smo ga dosegli pri vzpostavitvi sklada za izgube in škodo, je zelo pomemben za podnebno pravičnost, vendar prazen sklad ne more pomagati našim ljudem," je opozorila predsednica skupine 46 najmanj razvitih držav Madeleine Diouf Sarr.

Visoke goste bo nagovorila tudi slovenska predsednica

Visoke goste na COP28 pa bo danes nagovorila tudi predsednica Nataša Pirc Musar.  V ospredju današnjega dogajanja na podnebni konferenci ZN (COP28) bo začetek dvodnevnega vrha voditeljev, na katerem organizatorji pričakujejo več kot 170 predsednikov držav in vlad. Slovenske barve bo zastopala predsednica države Nataša Pirc Musar, ki bo tudi nagovorila udeležence osrednjega plenarnega zasedanja voditeljev.

Poleg Pirc Musarjeve bo danes in v soboto nacionalne izjave v okviru t. i. vrha voditeljev (World Climate Action Summit) podalo okoli 140 voditeljev držav. Kot poudarjajo gostitelji konference, je to za predstavnike držav priložnost, da izpostavijo prednostne naloge ter konkretne zaveze in ukrepe, ki jih sprejemajo v domači državi, vključno z njihovim odzivom na globalni pregled stanja glede izpolnjevanja ciljev pariškega sporazuma, med drugim ohranitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko obdobje.

Še pred začetkom konference je iz Bele hiše prišla informacija, da na COP28 ne bo ameriškega predsednika Joeja Bidna, ki je trenutno zaposlen z reševanjem konflikta na Bližnjem vzhodu, in kitajskega predsednika Ši Džinpinga. Prvega bo nadomeščala podpredsednica ZDA Kamala Harris, ki se bo pridružila podnebnemu odposlancu ZDA Johnu Kerryju. Sodelovanje na COP28 je medtem zaradi zdravstvenih težav odpovedal tudi papež Frančišek.

Slovensko predsednico danes poleg nastopa na osrednjem plenarnem zasedanju voditeljev v Dubaju čaka tudi udeležba na spremljevalnem dogodku na visoki ravni, ki ga bo pripravila Slovenija. Posvečen bo razmisleku o pomenu pravice do čistega in zdravega okolja, so v četrtek sporočili iz urada predsednice.

Dan bo nato sklenila kot gostja na svečani večerji, ki jo v čast svetovnim voditeljem in vodjem delegacij njihovih držav prirejata predsednik Združenih arabskih emiratov, emir Mohamed bin Zajed al Nahjan, in predsednik Brazilije Luiz Inacio Lula da Silva.