COP30 razočaral, Kajfež Bogatajeva: Gre za neučinkovito sanjarjenje

Lučka Kajfež Bogataj je prepričana, da je podnebna konferenca ZN v Belemu (COP30) "na žalost pokazala ravnodušnost bogatega sveta do problematike podnebja in mlade generacije". Skoraj dva tedna je bilo tako po njenih besedah mogoče opazovati ravnanja v slogu "ne vemo in nas ne briga" ter "zakaj bi torej morali svoje prebivalstvo soočiti s potrebo po spremembah oziroma z vsemi političnimi težavami, ki jih to prinaša".

Na koncu podnebna konferenca ni dala bistvenih dveh ukrepov za podnebno krizo, s katero se trenutno soočamo. "Ni ponudila ne načrta ne poti za opuščanje fosilnih goriv in za konec krčenja gozdov do leta 2030. Obenem ne zagotavlja, da bodo razvite države dejansko mobilizirale vire, potrebne za prilagajanje, ki je za države v razvoju nujno potrebno," je za STA povedala klimatologinja.

Po njenih opozorilih postopno zmanjševanje emisij toplogrednih plinov zahteva učinkovite politike na ravni od pet do deset let, ne pa ciljev do sredine stoletja, ki "omogočajo prikrivanje odsotnosti učinkovite politike". "Zato smo cilj omejevanja segrevanja na 1,5 stopinje Celzija dokončno zamudili," je kritična Kajfež Bogataj.

V luči geopolitičnih razmer pa meni, da se je na letošnjem COP30 ustvarila nov osi oviranja - aktivno spodbujanje fosilnih goriv in nasprotovanje podnebnim ukrepom. "Neizprosno nasprotovanje Savdske Arabije, Združenih arabskih emiratov, Rusije in Indije vsakemu dogovoru o prehodu s fosilnih goriv, sicer dolgoročnemu cilju, o katerem so se pred dvema letoma na podnebni konferenci dogovorile vse države, vključno z njimi, razkriva grenak konflikt v središču svetovne podnebne politike, ki ga v ozadju najverjetneje koordinirajo ZDA, čeprav sploh niso bile uradno prisotne v Belemu," je opozorila klimatologinja.

Splošna ocena podnebnega vrha je po njenih besedah ta, da "smo namesto tesnejšega sodelovanja med državami in med različnimi bloki dobili ravno obratno situacijo".

Po njenih besedah pa se je tudi na podnebnih pogajanjih pokazala enaka slika kot v primeru mirovnih ali drugih posredovanjih pod okriljem OZN. "O potrebnih reformah tako OZN kot tudi organizacije samih pogajanj pa zaenkrat ni resnih znakov. Torej bo tudi turški COP31 najverjetneje brez resnih prebojev," je sklenila Kajfež Bogataj.

Podnebna konferenca v Belemu, ki je bila napovedana kot podnebni vrh resnice in ukrepanja, je razkrila, da podnebna diplomacija še vedno trpi zaradi nepreglednosti, ozkih geopolitičnih interesov in pomanjkanja odgovornosti s strani vlad globalnega severa, tudi EU, je v odzivu za STA povedala Barbara Kvac iz Focusa - društva za sonaraven razvoj.

Kvačeva je prepričana, da bi bilo potrebno za preživetje pariškega sporazuma zadostno in dostopno financiranje prilagajanja na podnebne spremembe, a so države na podnebni konferenci ZN v Belemu (COP30) pridobile "le odločene ukrepe in razvodenele sklepe".

"Bogate države so v Belem prišle z zmanjšanjem razvojne pomoči, zadržanim podnebnim financiranjem in ignoriranjem pravnih obveznosti, medtem ko so ambiciozne izjave ostale neuresničene," je poudarila.

Ob tem je izpostavila, da najbolj ranljive skupnosti po svetu potrebujejo jasno, hitro in pošteno pot k opustitvi fosilnih goriv, podprto z javnimi finančnimi tokovi, ki odražajo zgodovinsko odgovornost.

"Zaradi prevelikega vpliva lobijev fosilnih goriv so vlade ponovno postavile ozke interese pred pravičnost, človekove pravice in globalno stabilnost," je prepričana Kvačeva.

Kljub temu pa so po njeni oceni civilna družbi, mladi, delavci, staroselci in ranljive skupnosti uspele doseči dolgo pričakovani mehanizem na pravičen prehod (BAM), ki zagotavlja, da bodo ljudje zaščiteni in vključeni v prehod na nizkoogljično družbo. "Ljudje so dosegli edini pravi napredek na tem podnebnem vrhu. Ko vlade oklevajo, vodijo skupnosti," je dodala.

Pod črto je po njenem mnenju COP30, ki je bil napovedan kot konferenca resnice in ukrepanja, prinesel le majhne korake, čeprav so potrebni velikanski. "Vlade morajo zdaj izbrati odgovornost namesto samovoljnosti, zagotoviti obljubljena finančna sredstva in se zavezati k hitremu, pravičnemu in v celoti financiranemu prehodu stran od fosilnih goriv. Od tega so odvisna življenja, prihodnost ranljivih skupnosti in preživetje pariškega sporazuma," je bila jasna Kvačeva.

EU je na podnebni konferenci ZN v Belemu (COP30) enotno podprla odločne ukrepe za boj proti podnebnim spremembam in cilje pariškega sporazuma. "EU ostaja v celoti zavezana vsem podnebnim zavezam, dogovorjenim v zadnjih letih z globalnimi partnerji, zlasti v Dubaju in Bakuju," so sporočili iz Bruslja.

"EU bo nadaljevala z izpolnjevanjem globalnih zavez za prehod s fosilnih goriv, potrojitev nameščene zmogljivosti obnovljivih virov energije in podvojitev globalne stopnje izboljšanja energetske učinkovitosti do leta 2030, dogovorjenih v okviru globalne ocene stanja na COP28," so navedli v Evropski komisiji.

Na COP30 so potrdili sveženj zaključnih sklepov oz. Belemski paket, ki pa ne vsebuje načrta za prehod od fosilnih goriv. Podprli so odločitev Mutirao, ki vsebuje poziv državam, naj na prostovoljni bazi pospešijo svoje podnebne ukrepe, in pri tem upoštevajo sporazum o prehodu od fosilnih goriv, ki so ga države potrdile pred dvema letoma v Dubaju.

"Pogajalci EU so si prizadevali za ambicioznejše cilje, hkrati pa so s partnerji sodelovali pri sklenitvi sporazuma, ki priznava potrebo po ohranitvi omejitve povprečne globalne temperature na 1,5 stopinje Celzija in prehodu z fosilnih goriv," so zapisali v komisiji.

Trenutni ukrepi po njihovem niso zadostni za dosego tega cilja. Novi globalni pospeševalnik izvajanja bo zagotovil globalni odziv na vrzel v blažitvi podnebnih sprememb in pospešil izvajanje v vseh sektorjih. Vključeval bo podporo državam, nacionalnim prilagoditvenim načrtom in dvoletnemu poročanju.

V okviru globalnega cilja prilagajanja podnebnim spremembam so se pogodbenice dogovorile o nizu kazalnikov, ki bodo usmerjali in omogočali naložbe in programe za prilagajanje. Pozvale so tudi k potrojitvi sredstev za prilagajanje do leta 2035 v okviru zavez za financiranje podnebnih ukrepov, sprejetih na konferenci COP29.

EU je v Belemu podprla več večstranskih pobud. V tesnem sodelovanju z brazilskim predsedstvom je EU pomagala zagotoviti izjavo voditeljev o odprti koaliciji za skladnost trgov z ogljikom. EU je pozdravila nadaljevanje dialoga z globalnimi partnerji za okrepitev mednarodnega sodelovanja pri političnih ukrepih za boj proti podnebnim spremembam.

Na področju varstva gozdov je EU podprla deklaracijo o začetku pobude za sklad oz. mehanizem financiranja, ki nagrajuje ohranjanje tropskih gozdov. Komisija je podpisala poziv k ukrepanju iz Belema za gozdove v Demokratični republiki Kongo, s čimer je obnovila svojo zavezo, da bo do leta 2030 v tej regiji ustavila in obrnila trend krčenja gozdov.

Unija je podprla tudi globalno izjavo o enakosti spolov in podnebnih ukrepih, v kateri priznava, da so ženske in dekleta pogosto najbolj izpostavljene podnebnim tveganjem, ter potrdila koalicijo za partnerstva, ki podpirajo mesta in regije kot ključne partnerje za spodbujanje podnebnih ukrepov in odpornosti.