Za pogajalsko mizo brez ZDA: bodo voditelji tokrat presegli obljube?

Še nedolgo nazaj smo na naslovnicah različnih medijskih hiš po svetu lahko prebirali naslove o hudi suši, ekstremni vročini, gozdnih požarih in rekordno nizkih vodostajih. Tako je bilo v Evropi, na drugem koncu sveta pa je bila slika povsem drugačna. Konec avgusta so hudourniške poplave, ki jih je sprožil plaz kamenja in ledu, v Nepalu in Tibetu odnesle celotne vasi. Umrlo je več kot 1400 ljudi, več tisoč jih je bilo pogrešanih.

Primeri podnebnih sprememb so vidni po celotnem svetu, države se jih z vsakim letom bolj zavedajo in obljubljajo velike načrte, kako se s težavami spopasti. Vendar pa je doslej marsikateri ambiciozni načrt še vedno ostal le na papirju, napredek pri posameznih ukrepih pa je glede na zastavljene podnebne cilje prepočasen.

Kljub temu so države nekatere ukrepe že prenesle v prakso; med najpomembnejšimi so omejevanje industrijskih izpustov, trgovanje z emisijskimi kuponi, obdavčitev ogljika in spodbujanje obnovljivih virov energije. Evropska unija že od leta 2005 uporablja sistem trgovanja z emisijami (ETS), ki podjetja zavezuje k plačevanju za njihove izpuste. Po podatkih Evropske komisije so se izpusti v sektorjih, ki jih zajema sistem, od njegove uvedbe zmanjšali za približno polovico.

Napredek je opazen tudi pri prehodu na obnovljive vire energije, čeprav fosilna goriva ostajajo pomemben del svetovne energetske oskrbe. Po podatkih Mednarodne agencije za energijo (IEA) so se leta 2025 svetovne zmogljivosti obnovljivih virov povečale za rekordnih 800 gigavatov, pri čemer je največji delež novih zmogljivosti predstavljala sončna energija. V Evropski uniji sta sončna in vetrna energija lani prvič proizvedli več električne energije kot fosilna goriva skupaj. Toda širjenje obnovljivih virov samo po sebi še ne zagotavlja dovolj hitrega zmanjševanja svetovnih izpustov.

Ukrepe za zmanjšanje izpustov in večjo uporabo obnovljivih virov izvaja tudi Slovenija. Po podatkih vlade je bilo v okviru načrta za okrevanje in odpornost med drugim nameščenih 656 sončnih elektrarn na javnih stavbah in parkiriščih ter postavljenih 838 novih transformatorskih postaj. Delež energije iz obnovljivih virov se je v bruto končni porabi energije med letoma 2021 in 2024 povečal s 23 na 25 odstotkov.

Program Združenih narodov za okolje (UNEP) medtem opozarja, da dosedanja prizadevanja ostajajo nezadostna. V oktobrskem poročilu namreč ugotavljajo, da bi se lahko Zemlja ob nadaljevanju sedanjih politik v tem stoletju segrela za 2,8 stopinje Celzija glede na predindustrijsko obdobje. In četudi bi države v celoti uresničile svoje trenutne podnebne zaveze in nadaljevale podobna prizadevanja, bi segrevanje po ocenah organizacije doseglo približno 2,6 stopinje, precej več od cilja Pariškega sporazuma, ki predvideva omejitev segrevanja na precej manj kot dve stopinji Celzija, s prizadevanji za omejitev na 1,5 stopinje.

A prav zahvaljujoč Pariškemu sporazumu iz leta 2015 je svet naredil določen napredek. Strokovnjak za podnebje z Univerze Kalifornije v San Diegu David Victor je opozoril, da je pred tem planet drvel proti povprečnemu dvigu temperature za 3 do 3,5 stopinje Celzija. "Nedvomno bi lahko storili več," je prepričan Victor, ki pa je za Deutsche Welle posvaril pred prevelikimi pričakovanji za letošnji vrh.

Vsi dogovori na konferencah COP morajo biti sprejeti soglasno, kar pomeni, da lahko posamezne države preprečijo sprejetje kakršnih koli daljnosežnih sklepov. K temu izzivu je treba prišteti še vojne, trgovinske spore in druge gospodarske težave, ki zaznamujejo letošnja pogajanja.

Namesto doseganja skupnega soglasja zato večje možnosti za spremembe vidi v tako imenovanih "klubih" – manjših zavezništvih vlad in podjetij, ki sodelujejo pri uveljavljanju konkretnih rešitev, denimo v letalstvu, pomorskem prometu ali na področju elektromobilnosti.

Vprašanje pred začetkom podnebne konference COP31 v turški Antalyi zato ni le, kakšne nove obljube bodo sprejele države, temveč predvsem, kako bodo poskrbele za njihovo uresničitev. V središču pozornosti bo tako znova globalni umik od fosilnih goriv, kot so premog, nafta in plin. Do danes ni bilo doseženega soglasja o tem, ali in kako hitro opustiti ta glavni vir globalnega segrevanja, ki bo eden od ciljev letošnje konference, ki jo gostita Turčija in Avstralija.

Ena od predlaganih zavez predvideva tudi, da bi se delež električne energije v svetovni porabi energije do leta 2035 povečal na 35 odstotkov. V ospredju bodo tudi širitev električnih omrežij, razvoj zmogljivosti za shranjevanje energije in iskanje načinov za hitrejše opuščanje premoga, nafte in zemeljskega plina.

Nedavna analiza Mednarodne agencije za energijo je pokazala, da bi prav pospešena elektrifikacija lahko do leta 2035 znižala stroške za energijo v državah, ki uvažajo goriva, za več kot 357 milijard evrov v primerjavi z ravnmi iz leta 2025. Ta zamisel bi lahko bila privlačna za regije, ki so odvisne od uvoza fosilnih goriv – med njimi sta Nemčija in Evropska unija, piše Deutsche Welle.

Po poročanju britanskega Guardiana naj bi tudi Brazilija predstavila dva načrta, prvega za postopni prehod s fosilnih goriv in drugega za zaustavitev krčenja gozdov. Čeprav dokumenta nista pravno zavezujoča, bi njuna podpora lahko pomenila korak naprej pri uresničevanju dosedanjih podnebnih dogovorov. Ena osrednjih tem pogajanj bo tudi financiranje podnebnih ukrepov v državah v razvoju, ki od bogatejših držav zahtevajo konkretnejše zaveze glede zagotavljanja pomoči. Med pričakovanji so še zmanjševanje izpustov metana in napredek pri zagotavljanju pravičnega prehoda v nizkoogljično gospodarstvo.

Na podnebni konferenci COP31 se bodo med 9. in 20. novembrom zbrali predstavniki več kot 190 držav. Avstralija bo vodila uradna pogajanja, medtem ko bo druga gostiteljica - Turčija - pristojna za program prostovoljnih podnebnih pobud. Kot poroča Guardian, se bosta vrha udeležila tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdoan in avstralski premier Anthony Albanese, vsakodnevno vodenje pogajanj pa bo v rokah avstralskega ministra za podnebje in energijo Chrisa Bowena.

Med vidnejšimi udeleženci bo tudi brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva, pričakujejo pa tudi britanskega premierja Andyja Burnhama in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. Evropsko unijo bo v zaključnih pogajanjih zastopal evropski komisar za podnebje Wopke Hoekstra, indijsko delegacijo pa bo vodil minister za okolje Bhupender Yadav.

Bosta pa na konferenci manjkala dva pomembna akterja. Vrha se ne bo udeležil kitajski predsednik Ši Džinping, bo pa Kitajska, največja svetovna povzročiteljica letnih izpustov toplogrednih plinov, na pogajanjih sodelovala prek svojih visokih predstavnikov.

Precej drugače bo z Združenimi državami Amerike, ki v Antalyo ne pošiljajo uradne vladne delegacije. Ameriški predsednik Donald Trump je namreč ponovno zavrnil sodelovanje v mednarodnih podnebnih prizadevanjih ter napovedal umik države iz Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja. Konference bi se kljub temu lahko udeležili nekateri demokratski kongresniki, guvernerji in predstavniki ameriških podjetij.

Prav raznolikost prisotnih delegacij, ki imajo prav tako barvita mnenja glede opuščanja fosilnih goriv, bo najverjetneje zaznamovala letošnjo konferenco. Medtem ko si nekatere prizadevajo za hitrejši prehod na obnovljive vire energije, države, katerih gospodarstva so močno odvisna od proizvodnje in izvoza nafte ter zemeljskega plina, ostajajo zadržane.

Med slednjimi je tudi Savdska Arabija, ki je že na preteklih podnebnih konferencah nasprotovala vključevanju konkretnejših zavez glede opuščanja fosilnih goriv v končne dogovore.

Vrha se bo 11. in 12. novembra udeležila tudi slovenska predsednica Nataša Pirc Musar. Kot so sporočili iz njenega urada, bo v nagovoru svetovnim voditeljem pozvala k odločnemu, pravičnemu in hitrejšemu ukrepanju proti podnebnim spremembam. Poudarila bo, da morajo podnebni ukrepi temeljiti na znanstvenih dognanjih in spoštovanju človekovih pravic ter vključevati odmik od fosilnih goriv in aktivno sodelovanje mladih pri sprejemanju odločitev.

Slovenija sicer podpira skupno stališče Evropske unije, ki si prizadeva za pospešitev izvajanja Pariškega sporazuma in ohranitev cilja omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija, so sporočili z njenega urada, ob tem pa poudarili tudi pomen sodelovanja vseh držav in njihovega pravičnega prispevka k zmanjševanju izpustov.

Predsednica bo ob robu konference opravila tudi več dvostranskih srečanj. Med drugim se bo pogovarjala s finskim predsednikom Alexandrom Stubbom, uzbekistanskim predsednikom Šavkatom Mirzijojevim in tadžikistanskim predsednikom Emomalijem Rahmonom.