Mineva 10 let od nesreče Costa Concordie, ki je vzela 32 življenj

Na ladji je bilo 4229 ljudi, od tega 3216 potnikov, večinoma turistov iz Italije, Nemčije in Francije. Člani posadke so prihajali iz več deset držav, več kot polovica iz Indije in Filipinov. Na krovu je bila tudi Slovenka, ki je kot članica posadke delala v trgovini. V nesreči je bilo ob 32 mrtvih še 157 ljudi poškodovanih, navaja italijanska tiskovna agencija Ansa.

Od nesreče je minilo deset let, a za okoli 2000 prebivalcev toskanskega otoka Giglio spomin na tragedijo ostaja. Tako kot vsako leto se bodo v četrtek 32 smrtnih žrtev spomnili s spominsko mašo in polaganjem venca pred kipom device Marije, ki so ga v pristanišču postavili v spomin na žrtve. Njihova imena so izpisana na bližnji spominski plošči. Zvečer bo potekala procesija bakel, ob 21.45, ko je ladja pred desetimi leti trčila v podvodno čer, pa se bodo oglasile ladijske sirene in tako spomnile na začetek ene najhujših nesreč potniških križark v zgodovini, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Med žrtvami je bilo največ Nemcev, dvanajst. Umrlo je tudi sedem Italijanov in šest francoskih državljanov. Mnogi so bili starejši. Umrli so tudi člani posadke, pa tudi šestletna deklica. Na spominskih slovesnostih je pričakovati le malo svojcev ali tistih, ki so nesrečo preživeli, tako zaradi preveč bolečih spominov kot tudi pandemije covida-19.

Naj bi se pa spominske slovesnosti udeležil Kevin Rebello, brat 33-letnega indijskega natakarja Russella, ki so ga kot zadnjo žrtev našli v razbitini ladje 3. novembra 2014. Udeležil se je bo tudi državni podsekretar Franco Gabrielli, ki je kot takratni vodja civilne zaščite usklajeval reševalno operacijo. Navzoč bo tudi župan otoka Sergio Ortelli, ki je bil župan tudi v času nesreče in ki je ob deseti obletnici za avstrijsko tiskovno agencijo APA dejal, da je tragedija ladje Costa Concordia za otok "rana, ki se ne bo nikoli zacelila".

Po poročanju Anse bo popoldne potekala predstavitev knjige o nesreči z naslovom La Notte della Concordia namestnika župana Giglie Maria Pellegrinija, ki je bil prvi, ki je prispel na ladjo, ko je nasedla. Predstavili bodo tudi končno poročilo o obnovi morskega dna na kraju, kjer je ladja nasedla in ostala več kot dve leti, preden so jo julija 2014 v tedaj pionirskem inženirskem podvigu dvignili in odvlekli na uničenje v Genovo.

Za nič hudega sluteče potnike in posadko se je sicer 13. januarja 2012 drama začela že nekaj ur po začetku sedemdnevnega križarjenja v vzhodnem Sredozemlju. To se je začelo v pristanišču blizu Rima in naj bi se končalo v Savoni v Liguriji.

Ko so pluli mimo otoka Giglio, je kapitan ladje Francesco Schettino ladjo preveč približal obali. Želel naj bi, da bi potniki "pozdravili" pristanišče in imeli priložnost za fotografiranje. Kar je običajno delovalo, je tokrat spodletelo, navaja dpa.

Skoraj 300 metrov dolga ladja je ob 21.45 zadela podvodno čer, ki je v trupu naredila skoraj 70 metrov dolgo zarezo. Voda je začela vdirati na ladjo, ki je kmalu ni bilo več mogoče upravljati. Samo vetru, ki je pihal proti otoku, se gre zahvaliti, da je ladja obtičala in da je ni odneslo na odprto morje, kjer bi verjetno potonila in zahtevala še več žrtev.

Večina potnikov je bila v času trka na večerji. Luči so se ugasnile, ladja se je kmalu prevrnila na desni bok. Nastali sta panika in kaos, ko se je ladja nagnila za 80 stopinj. Prek zvočnikov pa so potnike obveščali samo, da imajo težave z elektriko ter da naj ostanejo v svojih kabinah in mirni. Šele čez slabo uro so zadonele ladijske sirene za evakuacijo, pristojnim oblastem pa so sporočili, da se soočajo z izrednimi razmerami.

V temi je nastala velikanska zmešnjava. Zaradi močnega nagiba ladje so reševalne čolne le s težavo spustili v morje. Nekateri potniki so z njimi uspeli priti do otoka, nekateri pa so z ladje skočili v ledeno mrzlo morje in do obale plavali kakih sto metrov.

Mnogi potniki pa so ostali ujeti v delu ladje, ki je bilo pod vodo. Okoli 1. ure je bilo več sto ljudi še vedno na ladji. Na pomoč jim je priskočilo pet ladij obalne straže in tudi helikopterji. Reševalci so številne rešili iz morja in jih prepeljali na otok Giglio, kjer so jih prebivalci namestili v šolah, vrtcih, cerkvah in na svojih domovih ter jih oskrbeli s hrano in pijačo ter oblačili, spominja APA.

Po nesreči so zaradi prepozne evakuacije potnikov in dejstva, da je kapitan Schettino ladjo zapustil, še preden so končali evakuacijo, bila deležna ostrih kritik tako kapitan kot lastnica ladje, družba Costa Crociere. Schettino je zatrdil, da je po nesreči padel v reševalni čoln ter da ladje ni zapustil po svoji volji.

Kapitan je bil zaradi povzročitve brodoloma iz malomarnosti in večkratnih ubojev leta 2017 obsojen na 16 let zapora, ki jih prestaja v rimskem zaporu Rebibbia. Ob njem so zaradi nesreče po priznanju krivde na do 34 mesecev zapora obsodili štiri člane posadke in uslužbenca družbe. Družba Costa Crociere pa se je že leta 2013 izognila kazenskemu pregonu, ko je sprejela delno odgovornost in pristala na plačilo milijon evrov kazni. Žrtve pa so v civilnih tožbah dobile v povprečju po 30.000 evrov.

Prebivalci Giglia so nekaj časa trepetali pred izlivom nafte, a je bil ta na koncu preprečen. Skupni stroški nesreče in reševanja razbitin so narasli na več kot milijardo evrov.

Schettino, "kapitan strahopetec", kot ga kličejo, krivde ne priznava in se je zaradi obsodbe leta 2018 pritožil na Evropsko sodišče za človekove pravice. To naj bi njegov primer obravnavalo letos.