Ko se je nad Teheran spustil črni dež, se je veliko prebivalcev pritožilo nad pekočimi očmi in težavami z dihanjem. V ozračju so namreč nevarne kemikalije, ki jih sicer dež v razmeroma kratkem času spere, a ljudje, ki so bili temu dežju izpostavljeni, bi morali poskrbeti za ukrepe, da bi se izognili kratkoročnim in dolgoročnim zdravstvenim tveganjem.
Črni dež nastane, ko se saje, pepel in strupene kemikalije združijo z vodnimi kapljicami v ozračju in nato ob dežju padejo nazaj na zemljo. Pogosto se to dogaja po požarih v naftnih rafinerijah ali na naftnih poljih, povzročijo pa ga lahko tudi gozdni požari, vulkanski izbruhi in industrijska onesnaženost, poroča AP News.
V Iranu so mikroskopske saje nastale, ko so ogljikovodiki v kurilnem olju nepopolno zgoreli, pojasnjujejo strokovnjaki. Gorenje olja prav tako ustvarja spojine, imenovane policiklični aromatski ogljikovodiki, pa tudi strupene pline, kot sta žveplov dioksid in dušikov oksid, ki povzročajo kisli dež. Mikroskopske saje, katerih delci so približno 40-krat manjši od širine človeškega lasu, se lahko globoko usidrajo v pljuča in vstopijo v krvni obtok, kar povzroča težave z dihanjem in srcem. To pa lahko vodi v prezgodnjo smrt. Izpostavljenost lahko poveča tudi tveganje za nastanek raka.
V Iranu so Svetovna zdravstvena organizacija ter zdravstveni in okoljski uradniki države svetovali ljudem, naj ostanejo v zaprtih prostorih in nosijo maske. Opozorili so, da je padavina zelo kisla in lahko povzroči opekline kože ter poškodbe pljuč.
"Ob takšnem dogodku lahko zagotovo pričakujemo akutne zdravstvene posledice," je dejala V. Faye McNeill, profesorica kemijskega inženirstva na univerzi Columbia, ki je specializirana za atmosfersko kemijo.
- Dim nad naftnimi skladišči v Teheranu AP
- Dim nad naftnimi skladišči v Teheranu AP
Že običajni dogodki z onesnaženostjo zraka lahko sprožijo zdravstvene težave in vodijo do večjega števila hospitalizacij, zlasti med starejšimi, otroki in ljudmi, ki so že imeli zdravstvene težave, je dodala. "Toda to je višja raven, zato verjetno trenutno že prihaja do zdravstvenih težav zaradi tega."
Nekateri Iranci se bojijo, da bi onesnažen dež, ki vsebuje tudi težke kovine, lahko okužil rezervoarje pitne vode in vodotoke.
Skladišča goriva sicer navadno pogorijo v le nekaj urah, toda, kot se je zgodilo v Kuvajtu med zalivsko vojno, lahko naftna polja gorijo mesece.
"Vendar ne vemo, kaj se bo zgodilo s prihodnjimi napadi in ali bodo zadeta druga skladišča ali naftna polja," je pojasnil Peter Adams, profesor gradbenega in okoljskega inženirstva na univerzi Carnegie Mellon. "Manj me skrbi dolgoročna ali regionalna problematika, toda za ljudi v neposredni bližini je to resnična katastrofa."
