'Vse, kar smo videli, so bila trupla, ki so lebdela v vodi'

Žarišče potresa je bilo 255 kilometrov zahodno od indonezijskega otoka Sumatra, tresenje tal pa se je čutilo več tisoč kilometrov stran. Del oceanskega dna se je dvignil za več metrov, kar je sprožilo ogromen plimni val, ki se je širil proti vzhodu in zahodu ter dosegel 15 držav od Avstralije do Tanzanije. 

Cunami je na kopno naprej treščil v pokrajini Aceh na Sumatri. Do 35 metrov visoki valovi so tam ubili več deset tisoč ljudi. V Indoneziji je katastrofa po uradnih podatkih zahtevala več kot 170.000 življenj, vendar je ta številka verjetno še višja. Še vedno namreč niso našli vseh trupel in identificirali vseh mrtvih. Na zahodu Tajske se je morje za nekaj minut umaknilo za okoli sto metrov od obale, preden jo je dosegel do deset metrov visok cunami. Umrlo je več kot 5000 ljudi, med njimi več kot 1000 turistov.

Na zahodu so plimni valovi najhuje prizadeli Šrilanko in Indijo, kjer je umrlo 35.000 oz. 12.000 ljudi. Katastrofa je terjala žrtve še v več kot desetih državah, tudi v Afriki.

V državah, ki jih je pred 15 leti prizadel cunami, so se danes poklonili umrlim. Več tisoč ljudi se je zbralo v mestu Banda Aceh na indonezijskem otoku Sumatra, kjer so v poklon žrtvam postavili spominski muzej. Tu je pokopanih 47.000 žrtev. 

Med svojci, ki so se danes poklonili žrtvam, je tudi Nurhayati, ki je v eni največjih naravnih nesreč izgubila svojo hčer: "Sem pridem vsako leto, močno jo pogrešam. Stara je bila le 17 let, ravno začela je študij," je povedala za AFP. 

Ob 15. obletnici naravne katastrofe, ki je terjala 230.000 življenj, je britanski BBC obiskal preživele, ki se spominjajo tistih usodnih trenutkov. Reševalni delavec Wittaya Tantawanich je tistega jutra sedel na plaži Patong in zajtrkoval. Okoli 8. ure je začutil tresenje: "Nihče ni paničaril ali bil videti zaskrbljeno. Sedel sem tam in čakal, ali bom dobil klic v sili." Ob 10. uri je slišal lokalne prebivalce, ki so kazali na plažo – voda je izginila, želeli so pobirati ribe. "Ko se je voda vračala, je eden od prodajalcev poulične hrane stekel nazaj in kričal, naj bežimo stran od obale." 

"Ni bil videti kot morilski val, ki jih vidite v filmih. Sprva je kazalo kot nenadna poplava, ki je s seboj prinesla ogromno količino vode. Ko je prihajala bližje, je bila vse hitrejša. Voda se je dvigala. Skočil sem v tovornjak in zapeljal na hrib. V tistem trenutku je bilo noro. Ljudje so bežali stran od vode," pripoveduje Tantawanich. 

Zatem je udaril še drugi val in celotno mesto je postalo kaotično, je še povedal za BBC. "Ko se je drugi val umaknil, sem šel nazaj dol. Takrat še vedno nisem vedel natančno, kaj se je zgodilo." Poklicali so ga, naj gre v supermarket na plaži, kjer je bilo ujetih več ljudi. "Ko sem prišel tja, sem videl zaposlene, ki so z obrazom navzdol lebdeli na vodi, ki je poplavila kletne prostore." Nekateri v trgovini so bili še živi, številni mrtvi. "Ko smo pomagali ljudem, sem zunaj slišal kričanje, da prihaja še en val. Zaprl sem oči, molil in čakal na smrt." A na srečo val ni bil tako visok in se je ustavil pred supermarketom.

Medicinska sestra Primpraow Jitpentom se je tistega jutra s prijatelji odpravila potapljat. "Naš gliser se je približeval obali. Kar naenkrat je naš inštruktor potapljanja opazil, da je nekaj narobe, in naročil vozniku, naj ustavi. Pokazal je proti obali in rekel, da na obali ni vode." Odšli so proti otoku Phi Phi, a ko so prispeli tja, so jih pričakali prizori opustošenja. "Vse, kar smo videli, so bila trupla, ki so lebdela v vodi," se spominja za BBC. 

Pomagali so preživelim in po besedah Jitpentomove z otoka rešili najmanj 414 turistov in lokalnih prebivalcev ter jih odpeljali v bolnišnico v Phuketu.