Oče trdil, da je po nesreči z glavo udaril ob otrokovo glavo, otroka odvzeli

Kot poroča Hannoversche Allgemeine, je 65-letnica le nekaj dni pred napadom več medijem poslala 20 strani dolg dokument, v katerem je podrobno opisala potek dogodkov, ki so pripeljali do odvzema otroka očetu.

Dokument predstavlja pogled družine na primer. V njem očeta opisujejo kot nedolžnega človeka, ki se bori proti oblastem, ker naj bi mu neupravičeno odvzele otroka. Po navedbah časnika dokument ni vseboval groženj.

V središču spora je vprašanje, kako je trimesečna deklica utrpela poškodbo glave.

Po navedbah družine naj bi oče med spanjem po nesreči z glavo udaril ob otrokovo glavo. Zdravniki in pristojni center za socialno delo tej razlagi niso verjeli, zato so sprožili postopek za zaščito otroka.

Deklico so odvzeli družini, pozneje pa jo pod posebnimi pogoji vrnili materi, ki je skupaj z otrokom bivala v centru za matere in otroke, kjer je bil usodni dan predviden sestanek glede skrbništva. Prav tam je osumljenec ubil šest zaposlenih. 

Policija podrobnosti o dokumentu, ki ga je medijem poslala 65-letnica, za zdaj ne komentira.

Tožilstvo je medtem proti 45-letniku izdalo nalog za pripor. Po navedbah preiskovalcev obstajajo znaki, da je dejanje storil zahrbtno in iz nizkotnih nagibov, zato ga obravnavajo kot umor in ne uboj.

Po poročanju NDR naj bi osumljenec orožje kupil teden dni pred napadom, kar predstavlja dodaten indic, da je bilo dejanje načrtovano. Šlo naj bi za pištolo Beretta Model 70. Po navedbah NDR naj bi jo kupil v Berlinu skupaj z 21 naboji, zanjo pa odštel približno 4000 evrov.

Po dosedanjih ugotovitvah je 45-letnik med sestankom začel streljati na navzoče.

V napadu so umrli štiri ženske in dva moška. Vsi so bili v ustanovi službeno – med njimi tudi trije zaposleni na uradu za mladino regije Hannover, ki so se sestanka udeležili zaradi postopka odločanja o skrbništvu.

Mati in trimesečna deklica v napadu nista bili poškodovani.

Osumljenec iz okolice Hannovra je bil policiji že znan zaradi kaznivih dejanj groženj, vendar po navedbah vodstva policije ni veljal za izrazito nasilno osebo.

Po streljanju je skušal pobegniti z avtomobilom, ki ga je vozila 65-letna sorodnica. Policisti so vozilo ustavili, oba pa pridržali. Žensko še vedno obravnavajo kot del preiskave, ni pa osumljena umora.

Zaradi obsežnosti primera je preiskavo prevzel posebni oddelek kriminalistične policije za umore, ki med drugim zbira videoposnetke in pričevanja očividcev.

V Stadu in Hannovru se medtem nadaljujejo žalne slovesnosti. Pred centrom za matere in otroke prebivalci še naprej polagajo cvetje in prižigajo sveče, v cerkvi sv. Wilhadija pa so se poklonili umrlim.

V Hannovru so pripravili posebno spominsko slovesnost za tri zaposlene urada za mladino, ki so izgubili življenje med opravljanjem svojega dela.

Nemški kancler Friedrich Merz je že v ponedeljek tragedijo označil za dogodek, ki je "pretresel do kosti", ter poudaril, da so življenje izgubili ljudje, "ki so želeli pomagati in zaščititi druge".

Primer pa odpira tudi širše vprašanje varnosti zaposlenih v socialnem varstvu.

Namestnica predsednice nemškega sindikata za izobraževanje in vzgojo (GEW) Doreen Siebernik opozarja, da so zaposleni v centrih za socialno delo in ustanovah, ki odločajo o skrbništvu ali ogroženosti otrok, že dolgo izpostavljeni povečani nevarnosti verbalnega in fizičnega nasilja.

Po njenih besedah se pogosto srečujejo z ljudmi, ki doživljajo hude osebne stiske, nasilje v družini ali izgubo nadzora nad družinskimi razmerami.

Ob tem opozarja na težko dilemo. "Po eni strani morajo delodajalci zaščititi življenja zaposlenih. Po drugi strani pa socialno delo temelji na zaupanju in dostopnosti," pravi.

Po njenem mnenju centrov za socialno delo ni mogoče spremeniti v utrdbe z varnostnimi pregledi in varovanimi vhodi, saj bi to od pomoči odvrnilo prav ljudi, ki jo najbolj potrebujejo. Tragedija v Stadu tako odpira vprašanje, kako zaposlenim zagotoviti večjo varnost, ne da bi pri tem izgubili temeljno poslanstvo socialnih ustanov.