Da bi jo obvarovali pred 'fašističnimi nostalgiki', kupili Mussolinijevo vilo

Italijanski svet občine Riccione je na dražbi kupil vilo nekdanjega fašističnega diktatorja Benita Mussolinija ter jo tako izmaknil izpod prstov nekdanjega člana Italijanskega socialnega gibanja neofašistične stranke, ki so jo leta 1946 ustanovili Mussolinijevi vztrajni podporniki, poroča Guardian. Med razlogi za nakup je bila namreč tudi želja po obvarovanju nepremičnine pred "fašističnimi nostalgiki".

Levičasta županja Daniela Angelini je vrnitev vile v roke mesta označila za zmago ter "dejanje ljubezni in vizije".

Svetniki skrajno desničarske stranke premierke Giorgie Meloni Bratje Italije so ob novici, da se poslopje prodaja na dražbi, dejali, da bo morala oseba, ki bo nepremičnino kupila, obdržati njeno ime "Vila Mussolini".

Županja je po nakupu potrdila, da imena kljub pritiskom ne bodo spreminjali, saj da je treba zgodovino gojiti, ne pa tajiti. "Res je, ime nas opominja na grdo zgodbo, ki pa jo bomo povedali. Ne moremo je izbrisati, pač pa jo moramo pripovedovati na pravi način in spodbujati naše demokratične vrednote," je dejala.

Vilo nameravajo uporabljati kot skupni prostor, v katerem bodo imele mesto razstave, ki pripovedujejo o "dobrem, slabem in grdem" delu zgodovine 20. stoletja. V njej bodo prirejali tudi družbene in kulturne dogodke.

Dolga zgodovina vile, ki je bila leta 1893 zgrajena ob morju, je prepletena s številnimi kontroverznimi zgodbami. Leta 1934 jo je kupila Mussolinijeva druga žena Rachele, Mussolinijeva družina pa je kasneje posest razširila ter dodala tretje nadstropje, 20 sob in teniško igrišče.

Diktator se je do poslopja, v katerem je med bivanjem opravljal tudi vladne posle, običajno pripeljal kar s hidroplanom.

Po drugi svetovni vojni in padcu fašističnega režima v Italiji je posest prešla v javno last, med gospodarskim razcvetom Riccioneja v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja pa je bila uporabljena za različne komercialne namene, vključno z veterinarsko kliniko za pse in restavracijo. Eden od županov Riccioneja jo je konec 70. let poskušal porušiti z buldožerom.

Vila je bila več let zapuščena, nato pa jo je konec 90. let prejšnjega stoletja kupila riminijska hranilnica Cassa di Risparmio, ki jo je leta 2005 obnovila in odprla kot prostor za umetniške razstave in druge javne dogodke, vključno s civilnimi porokami. Lani se je fundacija odločila, da vilo proda na dražbi.