Da je svetovna vojna v naslednjem desetletju verjetna, meni polovica anketirancev

Medtem ko se Evropa pripravlja na obeležitev 80. obletnice dneva zmage, je britanski časnik The Guardian objavil rezultate javnomnenjske ankete, ki jo je opravilo podjetje za tržne raziskave YouGov. Anketirance iz Velike Britanije, Francije, Italije, Nemčije, Španije in Amerike so spraševali, kako verjetna se jim zdi nova svetovna vojna v naslednjih petih do desetih letih. 

Kar 41 do 55 odstotkov anketirancev v naštetih petih evropskih državah meni, da je tretja svetovna vojna zelo ali precej verjetna v naslednjem desetletju. Takšnega mnenja je tudi 45 odstotkov vprašanih Američanov. 

Večina (od 68 do 76 odstotkov) anketirancev pričakuje, da bi nov konflikt vključeval jedrsko orožje. Večina (med 57 in 73 odstotki) je tudi prepričana, da bi tretja svetovna vojna povzročila večjo izgubo življenj kot druga svetovna vojna. Precej (od 25 do 44 odstotkov) jih je prepričanih tudi, da bi zaradi potencialne vojne umrla večina ljudi na svetu.

Američani zaupajo svojim oboroženim silam, Evropejci precej manj

Večina anketirancev – od 66 odstotkov v Italiji do 89 odstotkov v Združenem kraljestvu – pričakuje, da bi bila njihova država vpletena v takšno vojno. Vendar pa zelo malo vprašanih Evropejcev meni, da bi jih njihove oborožene sile lahko branile. Najmanj so v to prepričani Nemci (16 odstotkov) in Italijani (20 odstotkov), največ zaupanja v svoje oborožene sile med vprašanimi Evropejci pa imajo Francozi (44 odstotkov). Za razliko od petih evropskih držav, pa kar 71 odstotkov Američanov verjame, da bi jih ameriška vojska ubranila. 

Kot najverjetnejši vzrok za novo svetovno vojno so najpogosteje navedli Rusijo – od 72 do 82 odstotkov Zahodnih Evropejcev in 69 odstotkov Američanov. Mnogi Evropejci – 58 odstotkov Špancev, 55 odstotkov Nemcev in 53 odstotkov Francozov – kot veliko ali zmerno grožnjo miru na celini vidijo tudi napetosti z ZDA. 

Ko so anketirance vprašali, koliko vedo o drugi svetovni vojni, je 72 odstotkov Francozov 70 odstotkov Nemcev in 66 odstotkov Britancev dejalo, da o konfliktu vedo veliko ali kar precej. Najslabše so svoje znanje ocenili v Španiji (40 odstotkov anketirancev), ki je med drugo svetovno vojno ostala nevtralna. Okoli 77 odstotkov anketiranih Francozov je dejalo, da so se o drugi svetovni vojni precej veliko učili v šoli, medtem ko je to dejalo le okoli 60 odstotkov Nemcev, 48 odstotkov Britancev in le 34 odstotkov Špancev. Ob tem so mlajše generacije večkrat poročale o tem, da so o tem veliko izvedeli v šoli. 

Ne glede na to, pa velika večina (od 82 do 90 odstotkov) anketrianih Evropejcev in Američanov meni, da je pomembno, da se o drugi svetovni vojni poučuje v šolah. Od 72 do 87 odstotkov anketirancev meni, da so dogodki v konfliktu in tisti, ki so do njega privedli, še vedno aktualni. 

Kdo je najbolj prispeval k ohranitvi miru?

Da je mogoče, da se v njihovih državah v času njihovega življenja lahko zgodijo zločini, kakršne je v 30. in 40. letih prejšnjega stoletja zagrešil nacistični režim v Nemčiji, meni od 31 (Španija) do 52 odstotkov (ZDA) anketiranih. Več anketirancev (od 44 do 59 odstotkov) je menilo, da bi se lahko zločini, podobni nacističnim, zgodili v drugi zahodnoevropski državi. Od 44 do 60 odstotkov anketirancev, vključno z 52 odstotki Američanov, pa meni, da je tak scenarij mogoč tudi v ZDA. 

Na vprašanje, kdo je storil največ za poraz nacistov, je od 40 do 52 odstotkov anketirancev iz petih evropskih držav odgovorilo, da so to ZDA, od 17 do 28 odstotkov pa, da je bila to Sovjetska zveza. V Združenem kraljestvu pa je 41 odstotkov anketirancev prepričanih, da je za to najbolj zaslužno Združeno kraljestvo, s čimer se strinja le pet do 11 odstotkov anketirancev iz preostalih držav. 

Skoraj polovica Nemcev (46 odstotkov) verjame, da je njihova država od leta 1945 dobro opravila svoje delo pri spopadanju z vojnimi dejanji, s čimer se je strinjalo 49 odstotkov Američanov in 58 odstotkov Britancev. Anketiranci v Franciji (34 odstotkov) in Italiji (30 odstotkov) pa niso tako prepričani. Vendar pa skoraj polovica Nemcev (47 odstotkov) meni, da se njihova država "preveč zaveda svoje nacistične preteklosti", kar ji preprečuje, da bi dovolj odločno ukrepala glede aktualnih težav. 

Anketirance so spraševali tudi, kdo je od konca vojne storil največ za ohranitev miru. Večina (52 do 66 odstotkov) v vseh šestih državah je odgovorila, da je to Nato. Od 44 do 60 odstotkov anketirancev pa je "velik" ali "precejšen prispevek" pripisala tudi Združenim narodom. Veliko Evropejcev in Američanov (od 45 do 56 odstotkov anketirancev) prav tako meni, da je Evropska unija pomembno prispevala k odsotnosti konfliktov.