Povod za začetek demonstracij je bila objava rezultatov Zvezne volilne komisije, ki so se razlikovali od rezultatov, ki jih je objavila Demokratična opozicija Srbije (DOS). Uradno naj bi namreč Vojislav Koštunica, glavni tekmec Slobodana Miloševića, prejel 48 odstotkov glasov, aktualni predsednik pa 40. Ker po teh podatkih nihče ni presegel 50 odstotkov, je Zvezna volilna komisija sporočila, da bo dva tedna po tem potekal drugi krog.
Po podatkih opozicije je Koštunica zbral dovolj glasov za zmago v prvem krogu, zato je oblastem postavila ultimat. Miloševića so pozvali, da do četrtka, 5. oktobra, ob 15. uri, prizna voljo državljanov, izraženo na zveznih, predsedniških in lokalnih volitvah, ki so potekale 24. septembra 2000. Hkrati so zahtevali tudi odstop generalnega direktorja srbske radiotelevizije (RTS) Dragoljuba Milanovića, glavnega urednika Milorada Komrakova ter uredniškega kolegija radiotelevizije. Zahtevali so, da RTS spremeni uredniško politiko in "omogoči objektivno informiranje o dogajanjih v Srbiji".
DOS je zahteval tudi izpustitev vseh aretiranih ter umik nalogov za prijetje in kazenskih ovadb, vloženih proti protestnikom. Tekom leta 2000 so oblasti namreč aretirale ali huje pretepele več mladih študentov, povezanih v organizaciji Otpor (Odpor).
Leta vladavine Slobodana Miloševića so zaznamovala sporna preštevanja glasov na volitvah, vzpon mafijskih klanov, korupcija, politično nasilje in umori. Poleg tega so državo pestile sankcije, ki jih je Varnostni svet Združenih narodov ponovno uvedel leta 1998 zaradi spopadov na Kosovu. Marca 1999 je zveza Nato sprožila bombardiranje ZRJ, ki je še dodatno ošibilo državo in režim. V takšnem ozračju se začne krepiti opozicija, sestavljena iz različnih skupin in več političnih polov, katerih skupni cilj je bil zrušenje oblasti.
Oktobra 1998 je bil na zahtevo takratnega ministra za informiranje in sedanjega predsednika Srbije Aleksandra Vučića sprejet Zakon o javnem informiranju, ki so si ga zapomnili po tem, da je uvedel visoke kazni za novinarje, katerih pisanje je bilo kritično do oblasti. Zaprlo se je tudi več uredništev neodvisnih medijev. Eden od ustanoviteljev in urednikov neodvisnih časopisov, Slavko Ćuruvija, je bil ubit 11. aprila 1999.
Oktobra je bil izveden poskus atentata na opozicijskega politika Vuka Draškovića, v katerem so umrli štirje ljudje. Koalicija Demokratična opozicija Srbije (DOS) je bila ustanovljena v začetku leta 2000. Junija je bil izveden še en poskus atentata na Draškovića in nedolgo zatem je Drašković zapustil DOS. Na predvečer zveznih volitev leta 2000 se je omenjalo, da bi Ivan Stambolić, nekdanji politični boter Miloševića, lahko kandidiral kot eden od voditeljev združene opozicije na volitvah. Toda avgusta 2000 pa so ga ugrabili in ubili pripadniki Enote za specialne operacije (JSO). Njegovo truplo so odkrili šele 28. marca 2003.
Kdo je goljufal?
Po navedbah opozicije je Zvezna volilna komisija po ukazu Miloševića na Kosovu "nabrala" večjo količino glasovnic, čeprav so Albanci bojkotirali volitve, Srbov pa da takrat v pokrajini zaradi eksodusa poleti 1999 skoradja ni bilo. DOS je trdil, da je Koštunica osvojil 50,24 odstotka glasov. "Mi v nikakršen drugi krog ne moremo, ker bi s tem priznali sodelovanje v kraji volilnih glasov. Prevara v prvem krogu se ne more izničiti z drugim, petim ali, kdo ve katerim krogom," je dejal Koštunica. Zaustavitev proizvodnje v rudnikih Kolubare je povzročila več izpadov elektrike v Srbiji. Sledile so druge blokade in ohromitev transporta, predvsem proti glavnemu mestu.
Milošević je medtem opozicijo obtožil "sodelovanja z zunanjim sovražnikom" in delovanja v tujem interesu. Pri tem je opozoril, da so obljube o hitrem rastu življenjskega standarda "lažne" ter da bo država v primeru zmage opozicije izgubila suverenost. "Mislim, da bi moralo biti po teh desetih letih vsem jasno, da ne napadajo Srbije zaradi Miloševića, ampak Miloševića napadajo zaradi Srbije. Moja vest je glede tega popolnoma čista. Vendar moja vest ne bi bila niti najmanj mirna, če svojemu ljudstvu po vseh teh letih na čelu ne bi povedal, kaj mislim o njegovi usodi, če bi mu to usodo vsiljeval kdo drug, četudi tako, da bi ljudstvu razložil, kako so si sami izbrali takšno usodo. Ta zmota, da izbere tisto, kar nekdo drug izbere namesto njega, je najnevarnejša zmota in je glavni razlog za mojo odločitev, da nagovorim državljane Jugoslavije," je dejal v svojem zadnjem televizijskem nagovoru v vlogi predsednika.
Podporniki DOS so v Beograd prišli že v zgodnjih jutranjih urah 5. oktobra, organizirano iz več smeri, iz vse Srbije, vodili pa so jih voditelji opozicijske koalicije. Okoli 15. ure so državljani, zbrani na shodu pred Skupščino ZRJ, poskušali vstopiti v stavbo Skupščine, kjer so pripravljali volilno gradivo za napovedani sporni drugi krog volitev. Tam so se nahajale tudi glasovnice prvega kroga volitev.
Okoli 15.35 je skupina ljudi vstopila skozi okno v Skupščino. Policiji je medtem uspelo z veliko količino solzivca razgnati precejšnje število ljudi s platoja pred znamenito zgradbo. V drugem poskusu so prebili policijski kordon in vstopili v stavbo. Iz desnega krila Skupščine se je valil gost, črn dim, večina oken na stavbi pa je bila razbita. Zagoreli so prostori volilne komisije, v njih pa številne glasovnice. Zaradi tega v Srbiji še danes ugibajo o resničnem rezultatu prvega kroga, čeprav nihče ne dvomi v to, da je Koštunica dejansko dobil več glasov kot Milošević. Ni pa jasno, ali je zares presegel 50-ostotni prag v prvem krogu. Glavni dokazi so bili uničeni. Med spopadi za skupščino je bilo ukradenih tudi več slik. Večine še danes niso vrnili.
Med spopadom so demonstranti v Kosovski ulici za jugoslovanskim parlamentom uničili več policijskih vozil. Slišalo se je tudi več strelov. Okoli 17.00 je poveljnik beograjske policije zahteval sestanek s predstavniki DOS. Okoli 18.00 so pripadniki policijske postaje v ulici Majke Jevrosime odložili orožje in se pridružili protestnikom. V Urgentni center so sprejeli na desetine državljanov z lažjimi in hujšimi poškodbami. Policija je v bližini stavbe Radia in televizije Srbije vrgla tudi solzivec, medtem ko se je skupina demonstrantov na bagru začela prebijati proti vhodu.
Demonstranti so do večera osvojili tudi prostore državne televizije. Stavba RTS v Takovski ulici je bila nato požgana, redni program RTS pa je po 17. uri prenehal z oddajanjem.
Novoizvoljeni predsednik ZRJ Vojislav Koštunica je zgodaj zvečer s terase mestne skupščine Beograda, nato pa še prek RTS, nagovoril državljane. Demokratska opozicija Srbije je v sodelovanju z novim predsednikom oblikovala krizni štab za ključne funkcije v državi, predstavniki DOS pa so se ponoči pogovarjali z vodilnimi v državni in javni varnosti.
6. oktobra je Milošević na televiziji nagovoril ljudstvo in uradno priznal poraz na predsedniških volitvah. 7. oktobra je Koštunica pred poslanci Zvezne skupščine prisegel kot novi predsednik. Več kot desetletje Miloševićeve vladavine je bilo končano. Toda sistem, ki ga je zastavil, je pognal globoke lovke v vseh državnih aparatih. Boj Miloševićevih nasprotnikov proti njegovi zapuščini še ni (bil) končan.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.