DW: Talibani so iskali našega novinarja, pri tem ubili njegovega sorodnika, še enega ranili

V normalnih časih bi država na današnji dan praznovala neodvisnost Afganistana, dan, na katerega se spominjajo odstopa od statusa zaščitene države in anglo-afganistanske pogodbe iz leta 1919. Pogodba je zagotovila popoln nevtralen odnos med Afganistanom in Britanijo. Vendar pa so za Afganistance razmere daleč od "normalnih". Tako so danes v luči trenutnih razmer na ulice več afganistanskih mest stopili protestniki, ki so mahali z zastavami ter s tem izrazili svoje nasprotovanje talibanom.

"Naša zastava, naša identiteta," je vzklikala množica, ki se je zbrala v Kabulu. Med protestniki so bili tako moški kot ženske. Uradna afganistanska državna zastava je zaenkrat glavni simbol upora proti vladavini talibanov, ki so si za svojo izbrali belo zastavo z verskim napisom.

Kljub temu da so talibani že včeraj streljali na protestnike v Džalalabadu, ko so jih ubili tri, se je množica tudi danes vrnila na ulice. O podobnih prizorih poročajo tudi iz Asadabaduja in mesta Khost ter okrožja province Paktia.

Reuters je poročal, da je bilo na protestih ubitih in ranjenih več ljudi, kar jim je potrdila ena od prič na protestih v glavnem mestu province Kunar. Ni pa jasno, ali so bile smrti posledica strelov ali stampeda.

V nekaterih krajih so talibani množice razgnali s streli v zrak, v mestu Host pa so uvedli tudi policijsko uro. 

Že na včerajšnjih demonstracijah v mestu Džalalabadu se je zbralo na stotine Afganistancev, ki so nosili črne, rdeče in zelene trobojnice. "Stojim tukaj pred vami. Vame lahko izstrelite 30 krogel, me ubijete, za to zastavo bom žrtvoval svoje življenje. To je moja zastava. Če bo bog dal, se bo moja vlada kmalu vrnila," je dejal eden od protestnikov, ki je bil zavit v trobojnico. Belo zastavo talibanov pa so protestniki zamenjali z uradno zastavo.

ZN: Talibani krepijo iskanje sodelavcev ZDA in Nata

Talibani naj bi že krepili iskanje ljudi, ki so delali in pomagali ameriški vojski in silam Nata v Afganistanu, po poročanju britanskega BBC kaže zaupno poročilo Združenih narodov, ki ga je pripravil Norveški center za globalne analize.

"Talibani izvajajo aretacije posameznikov in jim grozijo s smrtjo ali aretacijo njihovih družinskih članov, če se ne bodo predali talibanom," piše v poročilu omenjenega norveškega centra, ki Združenim narodom posreduje obveščevalne podatke.

Še posebej ogroženi naj bi bili ljudje, ki so imeli položaje v vojski, policiji in obveščevalnih službah. "Talibani so pripravili podrobne sezname posameznikov, še preden so zavzeli vsa večja mesta," piše v poročilu, ki ga je na vpogled dobil BBC.

Talibani poleg tega izvajajo tudi preglede posameznikov, ki želijo zapustiti Afganistan. Nekaterim to tudi dopustijo. Po drugi strani pa vzpostavljajo tudi lastno mrežo obveščevalcev in ovaduhov, še povzema BBC.

DW: Talibani so iskali našega novinarja, pri tem ubili njegovega sorodnika, še enega ranili

Nemški DW News poroča, da talibani na zahodu Afganistana hodijo od vrat do vrat in iščejo njihovega novinarja, ki zdaj dela v Nemčiji.

Ker novinarja niso našli, so v mestu Herat streljali proti njegovim sorodnikom. Pri tem so ubili enega sorodnika, še enega pa hudo ranili. Ostali člani družine so uspeli zbežati in so še vedno na begu.  

Generalni direktor nemške medijske hiše Deutsche Welle Peter Limbourg je ravnanje talibanov ostro obsodil in dejal, da je to dokaz, v kakšni “akutni nevarnosti” so njihovi zaposleni in družine v Afganistanu. Dodal je, da je na terenu jasno, da skrajneži organizirano iščejo novinarje, tako v Kabulu kot tudi v drugih provincah. 

Nemško vlado je pozval, naj stori vse za zaščito ranljivih ljudi. "Izteka se nam čas," je poudaril. Dodal je, da so talibani opravili hišne preiskave vsaj treh novinarjev DW. Poleg tega naj bi talibani ugrabili Nematulaha Hemata, zaposlenega na zasebni televizijski postaji Gargašt TV. Po poročanju vladnih virov pa so talibani že 8. avgusta ubili Tufana Omarja, direktorja zasebne radijske postaje Paktia Gag Radio.

Uporniki v dolini Pandžšir, prvi podpredsednik se je oklical za začasnega predsednika države

Večji odpor proti talibanski vladavini naj bi se vzpostavljal v dolini Pandžšir na severu Afganistana, kjer živijo pretežno Tadžiki. O tem je danes v Moskvi spregovoril ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ki je povedal, da odpor organizirata podpredsednik padle afganistanske vlade Amrulah Saleh in Ahmad Masud. Slednji je sin slovitega poveljnika upornikov proti talibanski vladavini Ahmada Šaha Masuda, ki je bil ubit 9. septembra 2001.

Saleh se je razglasil za zakonitega oskrbnika države potem ko je predsednik Ašraf Gani pobegnil iz Afganistana. Pri tem se je skliceval na afganistansko ustavo, ki pravi, da v primeru "odsotnosti, bega, odstopa ali smrti" predsednika "začasni predsednik" postane prvi podpredsednik. "Trenutno sem v svoji državi in sem zakoniti skrbnik, predsednik. Obračam se na vse voditelje, da si zagotovim njihovo podporo in soglasje," je zapisal na spletu.

Masud, ki je vodja Nacionalne odporniške fronte Afganistana, je prav tako pozval Zahod k podpori in zaprosil za orožje za boj proti talibanom. "Z mudžahedinskimi borci, ki so se pripravljeni upreti talibanom, sem tudi sam pripravljen slediti očetovim stopinjam," je dejal Masud, sin odporniškega vodje Ahmada Šaha Masuda.

Lavrov se je sicer zavzel za dialog v državi, med vsemi nasprotujočimi si silami v Afganistanu, med vsemi etničnimi in verskimi skupinami, da bi preprečili državljansko vojno, je poročala ruska tiskovna agencija Tass.

Na fotografiji, objavljeni po tem, ko je afganistanski predsednik pobegnil pred talibanskim prevzemom Kabula, Ahmad Masud sedi pod portretom svojega očeta in soimenjaka, legendarnega afganistanskega junaka upora. Na neznani lokaciji v dolini Panšir pa je ob njem tudi afganistanski prvi podpredsednik.

Iz tega središča upora dva moška pozivata k maščevanju proti talibanom. "Tako dolgo smo se borili za odprto družbo, v kateri lahko dekleta postanejo zdravnice, v kateri so mediji lahko svobodno poročali, naši mladi pa so plesali in poslušali glasbo ali se udeleževali nogometnih tekem na stadionih, ki so jih nekoč uporabljali talibani za javne usmrtitve. To se bo morda tudi kmalu spet zgodilo," je dejal.

Saleh pa je danes izrazil podporo protestom. "Pozdravite tiste, ki nosijo državno zastavo in ki zagovarjajo dostojanstvo naroda," je zapisal na Twitterju.

Gani: Če bi ostal, bi bil priča prelivanju krvi v Kabulu

Talibanski uradnik je sicer dejal, da so poveljniki in vojaki streljali v zrak, da bi razpršili množice pred letališčem v Kabulu. "Nikogar ne nameravamo poškodovati," je še dejal ob tem.

Ameriška zvezna uprava za letalstvo (FAA) je sporočila, da bodo domači letalski prevozniki in civilni piloti lahko leteli v Kabul za izvajanje evakuacijskih ali reševalnih letov le s predhodnim dovoljenjem ameriškega obrambnega ministrstva.

Biden je sicer ob številnih kritikah zaradi umika ZDA dejal, da je kaos neizogiben. Ne zdi se mu, da bi lahko odhod ameriških vojakov bolje obravnavali: "Zamisel, da nekako obstaja način, da se rešimo brez kaosa. Ne vem, kako bi se to lahko zgodilo."

Nova vlada, ki bo nadomestila vlado predsednika Ašrafa Ganija, ki je zbežal v izgnanstvo v Združene arabske emirate, bi lahko dobila obliko vladajočega sveta, ki bi ga vodil talibanski vrhovni voditelj Haibatulah Akhundzada, je dejal višji član skupine. Vendar pa Afganistan ne bi bil demokracija. "To je šeriatsko pravo," je povedal Vahidulah Hašimi, visoki talibanski uradnik.

Gani, ki so ga nekdanji ministri ostro kritizirali, ker je zapustil Afganistan, ko so talibanske sile v nedeljo priletele v Kabul, je dejal, da je upošteval nasvet vladnih uradnikov. Zanikal pa je navedbe ruskega veleposlaništva, da je s seboj vzel tudi velike vsote denarja. "Če bi ostal, bi bil priča prelivanju krvi v Kabulu," je dejal v videoposnetku, ki ga je objavil na spletu.

Biden: Kaos je bil neizogiben

Ameriški predsednik Joe Biden je danes dejal, da bodo ameriške vojaške enote verjetno ostale tudi po predvidenem roku za dokončni umik iz Afganistana, torej tudi po 31. avgustu. Njihova naloga pa bo predvsem pomoč pri evakuaciji vseh ameriških državljanov. Skupno naj bi iz Afganistana evakuirali okoli osem tisoč Američanov in še okoli 50-65.000 Afganistancev, ki so sodelovali z ameriško vojsko. 

Znova pa je branil tudi ameriško obvladovanje misije v Afganistanu, kjer so talibani v zadnjem tednu praktično brez pretiranega napora prevzeli oblast v državi. "Ideja, da obstaja način, po katerem bi se lahko umaknili brez da bi zavladal kaos ... ne vem, kako bi se to lahko zgodilo," je dejal.

ZDA so v sredo sporočile, da so se talibani odrekli obljubam, da bodo Afganistancem, ki so sodelovali z Združenimi državami in njihovimi zavezniki, dovolili odhod iz države. "Videli smo poročila, da talibani v nasprotju z javnimi izjavami in zavezami naši vladi blokirajo Afganistance, ki želijo zapustiti državo, da bi prišli do letališča," je opozorila namestnica ameriškega državnega sekretarja Wendy Sherman.

"Pričakujemo, da bodo vsem ameriškim državljanom, vsem državljanom tretjih držav in vsem Afganistancem, ki želijo oditi, omogočili da to storijo varno in brez nadlegovanja," je dodala.

Za varnost na kabulskem letališču, od koder številne države nadaljujejo evakuacijo svojih in afganistanskih državljanov, skrbi okoli 5200 ameriških vojakov. ZDA so sicer iz Afganistana od sobote z letali prepeljale okoli 7000 ljudi, ki bežijo pred talibani, je danes na tiskovni konferenci Pentagona sporočil ameriški general Hank Taylor. Skupno pa so od konca julija iz Afganistana ZDA prepeljale že okoli 12.000 ljudi. Samo v zadnjih 24 urah je v Kabulu pristalo 13 velikih vojaških transportnih letal tipa C-17, 12 pa jih je odletelo in s seboj odpeljalo več kot 2000 ljudi.

Ameriški vojaki so zavarovali tudi več dostopnih poti, da bi izboljšali dostop številnim Afganistancem, ki želijo pobegniti pred talibani, je povedal. 

Talibani so okrog letališča vzpostavili kontrolne točke, predvsem Afganistancem pa preprečujejo dostop do letališča.

"To je popolna katastrofa. Talibani so streljali v zrak, potiskali ljudi in jih tolkli z AK47," je dejala ena oseba, ki se je včeraj skušala prebiti do letališča. Talibani so potrdili, da so streljali v zrak, da bi pregnali množico.

Iskanje ljudi v kaosu je kot 'iskanje igle v kopici sena'

Po navedbah prič talibani vstop na letališče ne dovoljujejo niti tistim, ki imajo za to potrebne dokumente. To je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa potrdil tudi nemški general Jens Arit, ki na kraju samem vodi evakuacijo. Talibani nadzirajo zunanje območje letališča in dostopne poti. In ljudje se morajo najprej prebiti do tega zunanjega območja, kar ni preprosto, je opisal na video novinarski konferenci nemškega obrambnega ministrstva.

V prestolnici so talibani prepovedali izhod, ceste so praktično neprevozne, poleg tega je neznosno vroče in prašno, je opisal general Arit. Med ljudmi, ki se skušajo prebiti na letališče, pa vlada strah, da se jim čas izteka.

Tudi sicer je položaj na območju letališča po besedah nemškega generala zelo napet. "V ozadju morda lahko slišite kakšen strel. Vidite lahko preplašene oči Afganistancev in državljanov drugih držav, ki se skušajo prebiti na notranje območje mednarodnega letališča v Kabulu. Vse to je zelo dramatično," je opisal general.

Dodal je še, da skušajo "različni predstavniki" Nemčije zunaj letališča poiskati "naše ljudi", kar je po njegovih besedah enako iskanju igle v kopici sena. Nato pa je treba te ljudi še nekako pripeljati do notranjega, varovanega območja, kar je zelo zahtevno, je opisal Arit.

Tudi ZN umika svoje zaposlene iz Afganistana

Iz Afganistana pa so svoje zaposlene začeli umikati tudi Združeni narodi (ZN), je včeraj sporočil tiskovni predstavnik Stephane Dujarric. V Almaty v Kazahstanu bodo premestili okoli 100 ljudi. Zagotovil je, da bodo še naprej nudili pomoč Afganistancem. "To je začasen ukrep, ki bo omogočil ZN, da še naprej zagotavlja pomoč ljudem Afganistana s čim manj motnjami, hkrati pa zmanjšujemo grožnjo uslužbencem ZN," je povedal Dujarric.

Ni pa želel pojasniti, ali so osebe, ki jih bodo premestili, mednarodni ali afganistanski uslužbenci. Če gre za mednarodno ekipo, bi to predstavljalo okoli tretjino tujih zaposlenih pri uradu misije ZN v Afganistanu (Unama). V Kabulu namreč zaposluje okoli 300 tujcev in več kot 700 Afganistancev.

"ZN je zavezan, da ostane in še naprej zagotavlja pomoč afganistanskim ljudem, ko so v stiski," je še povedal govorec ZN.

Pristajanje na letališču poteka 'na lastno odgovornost'

Češka vlada je danes sporočila, da so uspešno zaključili evakuacijo svojih državljanov in afganistanskih sodelavcev iz Afganistana. "Vse, ki smo jih hoteli rešiti, smo rešili," je sporočil premier Andrej Babiš. Na varno so prepeljali skoraj 200 ljudi, od tega 170 Afganistancev.

Čehi so iz Kabula opravili tri polete. Ob čeških državljanih so na varno prepeljali tudi afganistanske sodelavce in njihove družinske člane, ki so zaprosili za zaščito pred talibanskim režimom.

Eden od čeških pilotov je ob tem opisal kaotično stanje na kabulskem letališču, kjer potekajo evakuacije iz Afganistana. Letalski promet si urejajo kar letala sama po radijski zvezi. Pristajanje na letališču poteka "na lastno odgovornost". Nadzorni stolp nima radarja. "Kapo dol vsem pilotom, ki so bili tam," je dejal neimenovani češki vojaški pilot.

Češka je v vojaškem sodelovanju v Afganistanu v okviru zveze Nato zabeležila 14 smrtnih žrtev.

Unesco poziva mednarodno skupnost k zaščiti kulturne dediščine v Afganistanu

Po talibanskem zavzetju Afganistana je organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) pozvala mednarodno skupnost k zaščiti tamkajšnje kulturne dediščine. Tiskovni predstavnik Unesca Thomas Mallard je poudaril, da je bogata in raznolika dediščina Afganistana izjemne vrednosti za človeštvo in mora biti ohranjena.

Mallard je med pomembnimi gradniki afganistanske kulturne dediščine izpostavil Narodni muzej Afganistana v Kabulu, Muzej islamske umetnosti v mestu Gazni ter Unescova območja svetovne dediščine – minaret in arheološka najdišča v Džamu. Še posebej pa je izpostavil kulturno krajino in arheološka najdišča v dolini Bamijana v osrednjem delu Afganistana.

Dodal je, da pri Unescu budno sledijo razvoju dogodkov v Afganistanu in koordinirajo delovanje s partnerskimi agencijami znotraj Združenih narodov za zagotavljanje varnosti svojih sodelavcev.

Skrb za spomenike zgodovinskega pomena so izrazili tudi francoski strokovnjaki. Spomnili so, da so talibani leta 2001 blizu mesta Bamijan razstrelili največja kipa Bude na svetu, ki sta bila vklesana v skalo in sta datirala v 6. stoletje. Napad na kulturno dediščino je tedaj šokiral mednarodno javnost, ki je dejanje obsodila.