Kljub nasprotovanju opozicije, sindikatov in verskih predstavnikov ter protestov proti zakonu, na katerih se je v začetku februarja zbralo kar 50.000 ljudi, so poslanci v torek zakon sprejeli s 95 glasovi proti 68.
Gre za enega prvih ukrepov nove danske vlade socialdemokratske premierke Mette Frederiksen, ki je na položaju od decembra lani.
Ukinitev praznika veliki molitveni dan, ki ga praznujejo četrti petek po veliki noči, je vlada napovedala januarja v okviru prizadevanj, da bi v skladu z zahtevami zveze Nato do leta 2030 povečala obrambni proračun na dva odstotka bruto domačega proizvoda. Zaradi ruske invazije na Ukrajino ga namreč želi povečati tri leta prej, kot je sprva načrtovala.
Veliki molitveni dan je sicer eden od 11 državnih praznikov na Danskem, ki so tudi dela prosti dnevi.
Premierka je v predstavitvi predloga januarja ocenila, da en delovni dan več ne bo problem, saj se država sooča z ogromnimi izdatki za obrambo in varnost, zdravstvo in zeleni prehod.
Za kakšen praznik pravzaprav gre?
Veliki dan molitve je krščanski verski praznik, ki ga na Danskem praznujejo od 17. stoletja. Praznik pade na četrti petek po veliki noči in je bil sprva ustanovljen za združitev več manjših krščanskih praznikov.
Ljudje na Danskem praznik še vedno obeležujejo tako, da na ta dan pojedo tradicionalni kruh, ki so ga kupili dan prej, saj so pekarne zaprte.
KOMENTARJI (86)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.