Več kot štiri metre velik kip Velike morske deklice je bil v Københavnu prvič razkrit leta 2006, poroča The Independent. Takrat so ga postavili le nekaj sto metrov stran od znamenitega kipa Male morske deklice, a je zaradi postave pravljičnega bitja novi kip kmalu pristal v središču polemik.
Leta 2018 so kip preselili v trdnjavo Dragør, ki leži nekaj kilometrov južneje od danske prestolnice, zdaj pa naj bi Veliko morsko deklico odstranili tudi od tam. Kot poročajo lokalni mediji, naj bi danska agencija za kulturo ugotovila, da figura morske deklice ne sodi v kulturno dediščino trdnjave, ki sega v leto 1910.
Kritiki, s katerimi se sooča Velika morska deklica
Umetnostni kritik danskega časopisa Politiken Mathias Kryger je kip označil za "grdega in pornografskega", novinarka Sorine Gotfredsen pa je v danskem časopisu Berlingske dejala, da kip predstavlja "vroče moške sanje o tem, kako naj bi ženska izgledala". Ocenila je, da posledično kot tak vpliva tudi na številne ženske in deklice, ki stežka sprejemajo svojo podobo.
Urednica Aminata Corr Thrane pa je poudarila, da pozornost, ki jo prejema kip, predstavlja sramotenje telesa. "Ali morajo imeti gole ženske prsi določeno akademsko obliko in velikost, da se lahko pojavijo v javnosti?" je vprašala.
Moški, ki je zasnoval kip, Peter Bech, se sicer s kritikami ne strinja in vztraja, da je podoba morske deklice "proporcionalna". "Morska deklica ima glede na svojo velikost povsem normalne proporce. Seveda so prsi pri veliki ženski velike," je dejal za dansko televizijsko postajo TV 2 Kosmopol.
Dodal je, da kip privablja turiste, in kritike označil za "čisto neumnost". Upal je, da bi lahko glede kipa dosegli dogovor.
København je sicer znan po podobi Male morske deklice, bronastem kipu, ki ga je leta 1913 odkril Edvard Eriksen. Kip prikazuje morsko deklico, ki se preobrazi v človeka ter je poklon danskemu pisatelju Hansu Christianu Andersenu.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.