Rasmussen po sestanku o Grenlandiji: Strinjamo se, da se ne strinjamo

Danski zunanji minister Lars Lokke Rasmussen in grenlandska zunanja ministrica Vivian Motzfeldt sta se danes v Washingtonu sestala z ameriškim podpredsednikom JD Vanceom in državnim sekretarjem Marcom Rubiom. 

Po srečanju je neimenovani danski diplomatski vir za CNN povedal, da vlada "previdni optimizem". "Lahko bi bilo veliko huje," je dejal in poudaril, da kljub ostri retoriki na mizi ni bilo nobene končne zahteve Donalda Trumpa. 

Danski diplomat je po poročanju ameriške televizije CNN izrazil upanje, da obstaja pot naprej kljub komentarjem predsednika Trumpa, da je vse manj od ameriškega nadzora nad Grenlandijo "nesprejemljivo" in da ZDA ozemlje potrebujejo za lastno nacionalno varnost. 

Danski zunanji minister Rasmussen je novinarsko konferenco po srečanju s predstavnikoma Trumpove vlade začel z besedami, da je v ZDA prišel po številnih "neverjetnih komentarjih" o Grenlandiji. "ZDA lahko vedno zaprosijo za povečanje svoje prisotnosti na Grenlandiji, zato želimo slišati, ali imajo ZDA še kakšne nadaljnje zahteve," je dejal in dodal, da bi takšne zahteve "konstruktivno preučili". 

Dejal je, da je na sestanku potekala "odkrita, a tudi konstruktivna razprava", ki se je osredotočila na to, kako zagotoviti dolgoročno varnost na Grenlandiji. "In tukaj se naša stališča še naprej razlikujejo. Moram reči, da je predsednik jasno povedal svoje stališče in da imava drugačno stališče," je dejal. Zaključil je, da tako še vedno obstaja "temeljno nesoglasje", a da sta se strani "strinjali, da se ne strinjata". 

"Odločili smo se, da ustanovimo delovno skupino na visoki ravni, da bi preučili, ali lahko najdemo skupno pot naprej. Skupina bi se po našem mnenju morala osredotočiti na to, kako obravnavati ameriške varnostne pomisleke, hkrati pa spoštovati rdeče črte Kraljevine Danske," je še povedal novinarjem. Dodal je, da se bo skupina prvič sestala v naslednjih nekaj tednih. 

Rasmussen je po današnjem srečanju sicer priznal pomisleke glede varnosti, ki jih je ameriška stran izražala v zvezi z dejavnostmi Rusije in Kitajske na območju Arktike, vendar sam ne vidi grožnje s strani teh dveh držav, Danska pa ne vidi nobene potrebe po ameriškem prevzemu Grenlandije.

"Pomembno je okrepiti sodelovanje z ZDA, vendar to ne pomeni, da želimo biti v lasti ZDA," pa je dejala grenlandska zunanja ministrica Motzfeldtova.

Rasmussen je dodal, da je Grenlandija kot avtonomno dansko ozemlje prav tako del zveze Nato, zato tudi zanjo velja peti člen severnoatlantske pogodbe, ki določa, da napad na eno članico Nata pomeni napad na vse članice zavezništva.

Medtem ko danski in grenlandski predstavniki sestankujejo s predstavniki Trumpove vlade, je Bela hiša na svojem uradnem profilu na družbenem omrežju X objavila ilustracijo vlečnih psov z grenlandsko oznako, ki se znajdejo na razpotju. Pred njimi je na levi strani sončen dan, ameriška zastava in Bela hiša, na desni strani pa nevihtno nebo s kitajsko in rusko zastavo, kitajskim zidom in znamenito moskovsko cerkvijo. Ilustracijo so pospremili z zapisom: "V katero smer, Grenlandčan?"

Trump je namreč v zadnjih dneh posvaril, da če Grenlandijo ne prezvamejo ZDA, da jo bosta Rusija ali Kitajska. 

Danes pa se je v objavi na svojem družbenem omrežju Truth Social znova zavzel za ameriški prevzem nadzora nad Grenlandijo in dejal, da bi Nato postal veliko bolj mogočen in učinkovit z Grenlandijo v rokah ZDA.

Za srečanje sta zaprosili Danska in Grenlandija po zadnjih izjavah ameriškega predsednika Trumpa, da bodo ZDA zlepa ali zgrda prevzele Grenlandijo. Po Trumpovih besedah je to v njihovem nacionalnem interesu, da bi zagotovili, da arktičnega otoka ne bi prevzeli Rusija in Kitajska.

Bela hiša je v preteklosti med možnostmi omenjala tako nakup kot vojaško zavzetje otoka, vendar je Trump v petek novinarjem povedal, da za zdaj ne razmišlja o nakupu Grenlandije.

Prebivalci otoka, ki je dansko avtonomno ozemlje, ne želijo postati del ZDA, kar je v torek ponovil tudi grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen. Trumpovi ideji pa nasprotuje tudi Danska ob podpori drugih članic Nata.

Danski obrambni minister Troels Lund Poulsen je dejal, da je verjetnost, da bi ZDA "izvedle napad" na Grenlandijo, "popolnoma hipotetična" glede na napetosti med zaveznicami Nata. Prepričan je, da je "malo verjetno, da bi država Nata napadla drugo državo Nata".

Pred tem sta vlada Grenlandije – ki je samoupravno ozemlje Danske – in dansko obrambno ministrstvo od srede naprej napovedala večjo vojaško prisotnost na Grenlandiji in okolici, pri čemer sta kot razlog navedla "varnostne napetosti".

"Nadaljevali bomo krepitev vojaške prisotnosti na Grenlandiji, vendar se bomo znotraj Nata še bolj osredotočili na več vaj in povečano prisotnost zavezništva na Arktiki," pa je danes zapisal danski obrambni minister Poulsen. Dodal je, da je Danska v stalnem dialogu s svojimi zavezniki o novih in povečanih aktivnostih v letu 2026.

"Danske oborožene sile od danes naprej razporejajo zmogljivosti in enote v povezavi z (...) izvedbo vaj. V prihodnjem obdobju bo to povzročilo povečano vojaško prisotnost na Grenlandiji in v njeni okolici, ki jo bodo sestavljali letala, plovila in vojaki, vključno z vojaki iz zaveznic Nata," je pozneje sporočilo obrambno ministrstvo.

Švedski premier Ulf Kristersson je danes sporočil, da bo tudi Švedska na zahtevo Danske poslala svoje vojaške častnike na Grenlandijo. Ti se bodo pridružili danski vojaški vaji. "So del skupine iz več zavezniških držav," je Kristersson zapisal na družbenem omrežju X.

Tudi Norveška na Grenlandijo pošilja dva pripadnika obrambnega ministrstva, so potrdili za CNN. Norveški obrambni minister Tore Sandvik je pred tem za Reuters dejal, da bodo "začrtali nadaljnje sodelovanje med zavezniki (Nata)". Na pomoč pa sta se odzvali tudi Nemčija in Francija.

Vaje v letošnjem letu bi lahko vključevale varovanje kritične infrastrukture, zagotavljanje pomoči lokalnim oblastem, sprejemanje zavezniških čet, napotitev lovskih letal in izvajanje pomorskih operacij, je še navedlo ministrstvo. Danska je že lani na Grenlandiji gostila vaje, v katerih so sodelovale zaveznice Nata Nemčija, Francija, Norveška in Švedska.

Danska je sicer odgovorna za obrambo Grenlandije, a ima otok malo obrambnih mehanizmov. Prebivalstvo po poročanju spletnega medije Politico nima teritorialne vojske, medtem ko v prestolnici Nuuk dansko združeno arktično poveljstvo vključuje skromna in zastarela vojaška sredstva, večinoma omejena na štiri mornariška plovila, patruljo s pasjo vprego, več helikopterjev in eno letalo za pomorsko patruljo. Velike dele otoka nadzoruje le Sirius Patrol, danska enota za posebne operacije, ki se zanaša predvsem na pasje vprege, poroča britanski BBC.

Nekaj zapuščenih vojaških baz iz časa hladne vojne na otoku imajo tudi ZDA. Te so si med drugo svetovno vojno zagotovili pravico do gradnje vojaških oporišč na Grenlandiji, tudi po koncu vojne pa so ostali na otoku, kjer imajo trenutno tudi delujoče vesoljsko oporišče.