Danska premierka: Napad ZDA na Grenlandijo bi pomenil konec Nata in varnosti

"Če Združene države napadejo drugo članico Nata, bo konec vsega – vključno z vojaškim zavezništvom in s tem varnosti po drugi svetovni vojni," je po poročanju Guardiana za dansko televizijo TV2 dejala danska voditeljica Mette Frederiksen.

Pred tem je v ponedeljek ostro kritizirala kolonialistične težnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa, češ da je popolnoma nesmiselno govoriti o tem, da bi morale ZDA zavzeti Grenlandijo, saj ZDA nimajo pravice priključiti nobenega od treh ozemelj danskega kraljestva.

Združene države je zato odločno pozvala, naj prenehajo z grožnjami svoji zgodovinsko tesni zaveznici in "proti drugi državi in drugemu ljudstvu, ki so zelo jasno povedali, da niso naprodaj". Za dansko televizijo DR je dodala, da žal verjame v resničnost Trumpove želje po Grenlandiji: "A stališče Danske je jasno in tudi Grenlandija je že večkrat dejala, da ne želi biti del ZDA."

Dodala je, da se bo še naprej borila za temeljne demokratične vrednote in mednarodno skupnost, "ki smo jo zgradili".

Tudi grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen je Trumpu namenil oster poziv, naj opusti "svoje fantazije o priključitvi". ZDA je ob tem obtožil popolnoma in absolutno nesprejemljive retorike.

"Grožnje, pritisk in govor o priključitvi nimajo mesta med prijatelji," je Nielsen zapisal v objavi na družbenih omrežjih. "Tako se ne govori z ljudmi, ki so vedno znova pokazali odgovornost, stabilnost in zvestobo. Preveč je preveč," je zapisal.

Na tiskovni konferenci je sicer kasneje skušal ublažiti strahove ter dejal, da trenutno niso v položaju, ko bi jih moralo biti strah ameriškega prevzema države čez noč. "Grenlandije ne morete primerjati z Venezuelo. Smo demokratična država," je dodal.

Nielsena in Frederiksenovo je podprla tudi Evropska unija, ki je v ponedeljek sporočila, da ne bo nehala braniti načela ozemeljske celovitosti, zlasti ko gre za članico 27-članskega bloka.

"EU bo še naprej spoštovala načela nacionalne suverenosti, ozemeljske celovitosti in nedotakljivosti meja," je povedala glavna tiskovna predstavnica EU za zunanjo politiko Anitta Hipper. "To so univerzalna načela in ne bomo jih nehali braniti, še toliko bolj, če bo pod vprašajem ozemeljska celovitost države članice Evropske unije," je dodala.

Tudi Švedska, Norveška in Finska so izrazile podporo Danski. Švedski premier Ulf Kristersson je dejal: "Samo Danska in Grenlandija imata pravico odločati o vprašanjih, ki se nanašajo na Dansko in Grenlandijo. Švedska v celoti podpira našo sosedo."

Druge evropske zaveznice, kot sta Združeno kraljestvo in Nemčija, so poudarile, da je prihodnost otoka v rokah njegovih prebivalcev. "Grenlandija in Kraljevina Danska morata določiti prihodnost Grenlandije in nihče drug," je v ponedeljek dejal britanski premier Keir Starmer.

Nemški zunanji minister Johann Wadephul pa je predlagal, da bi se lahko v Natu pogovorili o krepitvi zaščite Grenlandije.

Velika Britanija, Nemčija, Francija, Španija, Italija, Poljska in Danska so sicer danes izdale tudi skupno izjavo o Grenlandiji. V njej so poudarile, da ostaja arktična varnost ključna prednostna naloga za Evropo in da je ključnega pomena za mednarodno in transatlantsko varnost.

"Nato je jasno povedal, da je arktična regija prednostna naloga, evropske zaveznice pa krepijo svoje delovanje. S številnimi drugimi zaveznicami smo povečali svojo prisotnost, dejavnost in naložbe, da bi ohranili Arktiko varno in odvrnili nasprotnike. Kraljevina Danska, vključno z Grenlandijo, je del Nata," so poudarili v izjavi.

Dodali so, da je varnost na Arktiki zato treba doseči skupaj, v sodelovanju z zaveznicami Nata, vključno z ZDA, s spoštovanjem načel Ustanovne listine ZN, vključno s suverenostjo, ozemeljsko celovitostjo in nedotakljivostjo meja: "To so univerzalna načela, ki jih ne bomo nehali braniti. Združene države Amerike so kot zaveznica Nata in prek obrambnega sporazuma med Kraljevino Dansko in Združenimi državami Amerike iz leta 1951 bistvena partnerica v teh prizadevanjih."

Ameriški predsednik je v minulih dneh znova zagrozil s prevzemom Grenlandije. Po vojaški operaciji v Venezueli je Trump dejal, da ZDA nujno potrebujejo to nekdanjo dansko kolonijo, ki ostaja del danskega kraljestva, ter s tem obnovil strahove pred ameriško invazijo. Zunanjo in varnostno politiko Grenlandije še naprej nadzoruje København.

Strateška lega Grenlandije med Evropo in Severno Ameriko predstavlja ključno točko za ameriški sistem balistične raketne obrambe. Pomembni mineralni viri na otoku pa so ob tem prav tako mamljivi, saj bi za Washington pomenili zmanjšanje odvisnosti od kitajskega izvoza.

Pritisk na dansko premierko medtem narašča. V luči letošnjih volitev se namreč nanjo zgrinjajo pozivi, naj predstavi bolj konkretne načrte za to, kako se bo Danska odzvala v primeru napada na Grenlandijo.

Grenlandska poslanka danskega parlamenta in predstavnica stranke Inuit Ataqatigiit Aaja Chemnitz meni, da bi se morali Grenlandci "pripraviti na najhujše". "Upati bi morali na najboljše in se pripraviti na najhujše. Tako to vidim trenutno. Trenutno smo v zaskrbljujoči situaciji," je dejala.

Chemnitzova je dejala, da so Trumpove zadnje izjave "najhujše in najresnejše" od vseh njegovih groženj Grenlandiji in da označujejo nastanek "novega svetovnega reda". "Prihodnost Grenlandije je povsem odvisna od nas. Razumem, da Trumpa zanima Grenlandija, vendar pa si Grenlandija ne želi biti del ZDA," je poudarila.