Danski vojaki, ki so bili napoteni na Grenlandijo, so prejšnji teden od poveljstva prejeli ukaz, naj bodo oboroženi in pripravljeni na boj v primeru, da bi ZDA uresničile grožnje in napadle otok, je poročala danska televizija DR. Pripravljena je bila večfazna operacija, ki je vključevala tudi možnost dodatne napotitve vojakov.
Televizija DR je poročala tudi o široki politični podpori, tako s strani vlade kot opozicije na Danskem, za boj v primeru napada ZDA.
- Danska vojska na Grenlandiji Profimedia
- Danska vojska na Grenlandiji Profimedia
- Danska vojska na Grenlandiji Profimedia
- Danska vojska na Grenlandiji Profimedia
- Danska vojska na Grenlandiji Profimedia
- Danska vojska na Grenlandiji Profimedia
Predsednik ZDA Donald Trump je do pred kratkim vztrajal pri prevzemu lastništva nad Grenlandijo tudi z uporabo sile. V nagovoru na Svetovnem gospodarskem forumu (WEF) v sredo v Davosu pa se je nato odrekel možnosti uporabe sile za prevzem nadzora nad tem avtonomnim danskim ozemljem.
Danska premierka ostra do Rutteja: NATO se ne more pogajati v našem imenu
O suverenosti Grenlandije se ni mogoče pogajati, je ponovila danska premierka Mette Frederiksen, po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu znova izražal interes, da bi ZDA kupile Grenlandijo. Ob robu foruma se je Trump srečal tudi z generalnim sekretarjem zveze Nato, Markom Ruttejem. Po srečanju pa je sporočil, da sta voditelja oblikovala okvir za dogovor glede prihodnosti Grenlandije in celotnega območja Arktike.
"Če prav razumem, sta se Nato in ameriški predsednik Donald Trump pogovarjala o povečani vpletenosti Nata na skrajnem severu in v arktični regiji," je po poročanju danske televizije DR dejala Frederiksenova in dodala, da to pozdravljajo in da si je to želela tudi danska stran.
A je pri tem potegnila jasno črto, ko govorimo o političnem statusu otoka. "Nato nima mandata, da se pogaja v imenu Danske in Grenlandije o naših odnosih," je bila jasna.
Frederiksnova je med obiskom Združenega kraljestva dejala, da se državi strinjata, da se mora diplomatsko in politično delo z Američani nadaljevati. Britanskemu premierju Keiru Starmerju pa se je zahvalila za njegovo zavezništvo pri tem občutljivem vprašanju.
"Moramo delati skupaj s spoštovanjem, brez medsebojnih groženj," je poudarila in dala vedeti, da zavezništvo ne sme temeljiti na prisili.
Rutte in Frederiksen za krepitev varnosti na območju Arktike
Zaradi dogajanja se je danska premierka danes v Bruslju srečala z generalnim sekretarjem Ruttejem. Srečanje je potekalo po izrednem vrhu voditeljev Evropske unije, glavna tema pa je bila prav vloga Nata na Arktiki in odnosi z ZDA.
"Sodelujemo, da bi zagotovili varnost in zaščito celotnega Nata," je po srečanju s Frederiksen na omrežju X objavil Rutte in napovedal nagraditev sodelovanje s ciljem "okrepitve in odvračanja" na območju Arktike. Ob tem je izpostavil danski prispevek k zavezništvu in dodal, da Koebenhavn povečuje naložbe.
Da sta se s šefom Nata strinjala glede potrebe po okrepitvi varnosti na območju Arktike, je po srečanju na omrežju X sporočila tudi Frederiksen. "Obramba in varnost na območju Arktike sta zadevi, ki zadevata celotno zavezništvo," je dodala.
Danska premierka se je nato danes v Nuuku sestala z grenlandskim kolegom Jensom-Frederikom Nielsenom in zagotovila podporo Grenlandiji. "Prišla sem, da pokažem močno podporo, ki jo Danci izkazujejo Grenlandcem. To je zelo težko obdobje," je dejala Frederiksen in dodala, da pripravljajo "diplomatske odgovore", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Okvir za dogovor v prihodnosti"
Vodja vlade na otoku, bogatem z rudninami, ki je v središče pozornosti mednarodne javnosti prišlo v luči groženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa s priključitvijo ZDA, je v četrtek sporočil, da ni seznanjen z vsebino okvirnega dogovora glede Grenlandije, o katerem je v sredo po srečanju z Ruttejem ob robu Svetovnega gospodarskega foruma govoril Trump.
Kljub temu je bil po lastnih besedah vesel, da je Trump v govoru v Davosu zatrdil, da za pridobitev Grenlandije ne bo uporabil sile, česar doslej ni izključeval. Preklical je tudi grožnjo s carinami proti osmerici evropskih držav, ki so spričo Trumpovih teženj kot prve na Grenlandijo poslale manjše število vojakov oziroma častnikov.
Danski zunanji minister Lars Lokke Rasmussen je v tej luči danes povedal, da Rutte in Trump nista oblikovala natančnega načrta, temveč "okvir za dogovor v prihodnosti". "Namesto drastičnih idej o nujnem prevzemu lastništva nad Grenlandijo se sedaj Trump želi pogajati o rešitvi," je dodal.
Rasmussen je povedal še, da se bodo kmalu začela pogajanja o tem okvirnem dogovoru, v ospredju pa bo "varnost, varnost in še enkrat varnost". Dodal je, da ne bodo sproti sporočali, kdaj bodo ti sestanki potekali, saj se želijo izogniti nepotrebni drami, navaja AFP.
Severnoatlantsko zavezništvo (NATO) je mednarodna vojaška zveza, ustanovljena leta 1949 s podpisom Severnoatlantske pogodbe. Njen temeljni cilj je zagotavljanje kolektivne obrambe njenih članic pred zunanjimi napadi. Danes ima 32 članic iz Evrope in Severne Amerike, ki sodelujejo pri vojaških vajah, obrambnem načrtovanju in kriznem upravljanju.
Grenlandija je največji otok na svetu, ki se nahaja med Arktičnim in Atlantskim oceanom. Geografsko je del Severne Amerike, vendar je politično in kulturno povezana z Evropo, saj je avtonomna pokrajina Kraljevine Danske. Večino otoka prekriva ogromen ledeni pokrov, ki vpliva na njeno podnebje in okolje. Grenlandija ima pomembne strateške in naravne vire, zlasti na območju Arktike.
Mark Rutte je nizozemski politik, ki je bil od oktobra 2010 do julija 2024 predsednik vlade Nizozemske. Vodil je več koalicijskih vlad in velja za enega najdlje vladajočih premierjev v zgodovini Nizozemske. Pred vstopom v politiko je delal v zasebnem sektorju, med drugim v multinacionalki Unilever. Od 1. oktobra 2024 je generalni sekretar Severnoatlantskega zavezništva (NATO).
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.