Danska Trumpa poziva, naj preneha z grožnjami o zavzetju Grenlandije

Dan po tem, ko so ZDA ugrabile venezuelskega predsednika Nicolasa Maduro, je ameriški predsednik Donald Trump za revijo The Atlantic ponovil: "Grenlandijo nujno potrebujemo. Potrebujemo jo za obrambo."

Na Trumpove nenehne grožnje se je v nedeljo odločno odzvala danska premierka Mette Frederiksen. "Popolnoma nesmiselno je govoriti o tem, da bi morale ZDA zavzeti Grenlandijo. ZDA nimajo pravice priključiti nobenega od treh ozemelj danskega kraljestva," je sporočila Frederiksenova. ZDA je zato odločno pozvala, naj preneha z grožnjami svoji zgodovinsko tesni zaveznici in "proti drugi državi in drugemu ljudstvu, ki so zelo jasno povedali, da niso naprodaj". 

Tudi premier Grenlandije, Jens-Frederik Nielsen, je ostro kritiziral Trumpove zadnje komentarje in jih označil za nespoštljive. "Ko predsednik ZDA pravi, 'mi potrebujemo Grenlandijo' in nas povezuje z Venezuelo in vojaškim posredovanjem, to ni le narobe. To je nespoštljivo," je dejal Nielsen. 

"Zdaj je dovolj. Nič več pritiska. Nič več namigovanj. Nič več fantazij o priključitvi. Odprti smo za dialog. Odprti smo za razpravo. Vendar se mora to zgoditi po ustreznih kanalih in ob spoštovanju mednarodnega prava," je v nedeljo zvečer na družbenem omrežju Facebook še zapisal Nielsen. Grenlandski premier je že v preteklosti opozoril, da o Grenlandiji odločajo samo njeni prebivalci.

Tudi po tem, ko je danska premierka pozvala Trumpa, naj preneha z grožnjami, je Trump znova predlagal, da bi si ZDA lahko priključile Grenlandijo. "Grenlandijo potrebujemo z vidika nacionalne varnosti," je danes ponovil za ameriške medije.

Strasti je dodatno podžgala tudi objava Katie Miller, soproge Stephena Millerja, enega od Trumpovih pomočnikov. Na svojem profilu na platformi X je namreč objavila zemljevid Grenlandije v barvah ameriške zastave, ob tem pa je pripisala: "Kmalu."

Evropska unija od svojih partnerjev pričakuje spoštovanje načel suverenosti in ozemeljske celovitosti, je v odzivu na vnovične grožnje ameriškega predsednika Trumpa s priključitvijo Grenlandije ZDA danes sporočila Evropska komisija. V luči groženj je podporo Danski in njenemu avtonomnemu ozemlju izrazilo tudi več evropskih držav.

"EU bo še naprej zagovarjala načela nacionalne suverenosti, ozemeljske celovitosti in nedotakljivosti meja," je povedala tiskovna predstavnica Evropske komisije Anitta Hipper, potem ko je Trump konec tedna vnovič dejal, da ZDA Grenlandijo potrebujejo z vidika nacionalne varnosti in tako namignil na možnost njene priključitve.

Po besedah Hipperjeve Bruselj z zagovarjanjem omenjenih načel ne bo prenehal zlasti, ko je "ogrožena ozemeljska celovitost države članice EU" – v tem primeru Danske.

Nasprotovanje aspiracijam Trumpove administracije so danes med drugim izrazili Združeno kraljestvo, Francija, Norveška, Švedska, Finska in baltske države, poročajo tuje tiskovne agencije.

"O prihodnosti Grenlandije odločata Grenlandija in Kraljevina Danska – in samo Grenlandija in Kraljevina Danska," je poudaril britanski premier Keir Starmer. "Grenlandija pripada Grenlandcem in Dancem in oni morajo odločiti, kaj bodo z njo naredili," pa je za televizijo TF1 povedal predstavnik francoskega zunanjega ministrstva Pascal Confavreux.

Podobna sporočila podpore so Grenlandiji in Danski namenili tudi norveški premier Jonas Gahr Store, švedski premier Ulf Kristersson, zunanji ministri Litve, Latvije in Estonije ter finski predsednik Alexander Stubb. "Nihče ne odloča za Grenlandijo in Dansko razen Grenlandije in Danske same," je sporočil Stubb, ki sicer velja za nekoga, ki s Trumpom goji tesne vezi.

"Ker je Danska članica Nata, bi moral Grenlandijo načeloma braniti tudi Nato," pa je med obiskom v Litvi na to temo povedal nemški zunanji minister Johann Wadephul. Dodal je, da se mora o morebitni "krepitvi obrambnih prizadevanj" v zvezi z Grenlandijo razpravljati v okviru zavezništva.

Trump je že kmalu po prevzemu mandata začel izkazovati težnje, da bi z minerali bogat otok, ki je sicer samoupravno ozemlje Danske, postal del ZDA. Nekoč je celo predlagal, da bi ZDA otok odkupile. Grenlandija leži med Evropo in ZDA, zato jo slednje vidijo kot strateško lokacijo za ameriški sistem balistične raketne obrambe. Trump ima apetite po tem ozemlju tudi zaradi mineralnega bogastva, ZDA pa bi si na ta način zmanjšale odvisnost od kitajskega izvoza.

Grenlandija, nekdanja danska kolonija s 57.000 prebivalci, je močno odvisna od danskih subvencij, vendar ima v skladu s sporazumom iz leta 2009 pravico razglasiti neodvisnost. Danska si je v preteklem letu prizadevala za obnovitev napetih odnosov z Grenlandijo, hkrati pa je vlagala tudi v arktično obrambo kot del prizadevanj za ublažitev napetosti s Trumpovo administracijo.