Danska: Štiri dni pred eksplozijo je bilo v bližini rusko plovilo s podmornico

Rusko specialno plovilo SS-750, ki je opremljeno z mini podmornico tipa AS-26 Priz, je bilo v bližini cevi Severnega toka fotografirano štiri dni, preden jih je nekdo 26. septembra lani razstrelil, poroča danski Information, ki se sklicuje na vire iz danskih oboroženih sil. 

Danska vojska je po poročanju portala potrdila, da ima 26 fotografij ruske ladje. Po njihovih navedbah so bile posnete z danskega patruljnega čolna, ki je bil 22. septembra lani na območju vzhodno od danskega otoka Bornholm. Dostopa do fotografij sicer ne želijo omogočiti, češ da gre za podatke "obveščevalne narave". 

"To je izjemno zanimivo. Plovilo SS-750 je namreč zasnovano posebej za podvodne operacije," je ob tem dejal švedski raziskovalec in strokovnjak za obveščevalno dejavnost Joakim von Braun.  

Tudi Jacob Kaarsbo, višji analitik pri Evropskem možganskem trustu, ki je 15 let delal v obrambni obveščevalni službi, meni, da informacije "osvetljujejo, kaj se je na tem območju dogajalo v dneh pred tem". 

"To je jasna potrditev. Ta ladja se uporablja za ruske podvodne operacije. Teoretično bi sicer lahko bila tam iz drugih razlogov, a zanimivo naključje je, da je bila na tistem mestu ravno takrat," pa ocenjuje analitik obveščevalnih podatkov Oliver Alexander. 

Skupina šestih plovil, sestavljena posebej za sabotažo?

Alexander je sicer za nemški T-Online že pred tem pojasnil, da bi plovilo SS-750 lahko bilo eno od skupno šestih plovil ruske mornarice, ki so bila na območju v dneh pred razstrelitvijo cevovodov. To potrjujejo tudi satelitski posnetki, ki kažejo, da je plovilo SS-750 izplulo iz pristanišča Kaliningrad 21. septembra 2022 ob 00.22, istočasno kot plovili Aleksandr Frolov in SB-123. 

SS-750 je sicer plul brez vklopljenega sistema AIS, ki pošilja podatke o imenu plovila, številki, smeri, poziciji in hitrosti plovbe ter ga običajno uporabljajo večja plovila. Ga je pa ob izplutju iz pristanišča imel vključenega vlačilec Alexandr Frolov. Podatki s tega plovila kažejo, da so bila plovila namenjena proti Bornholmu. Severno od Poljske je bil nato izklopljen tudi AIS vlačilca. 

"To kaže, da je bilo veliko informacij, ki so prišle v javnost, pravilnih. Omenjena skupina šestih plovil je bila sestavljena prav za tovrstno delovanje. Zelo verjetno je, da so bila vpletena v sabotažno operacijo," je še dejal von Braun.

Spomnimo 

Sabotaže na plinovod so napadalci izvedli septembra lani. Seizmologi so takrat zaznali dve močni podvodni eksploziji. Prvo so zabeležili zgodaj zjutraj jugovzhodno od danskega otoka Bornholm, druga (močnejša) eksplozija severovzhodno od otoka pa je bila enakovredna potresu z magnitudo 2,3, je pojasnil Bjorn Lund, direktor švedske seizmične mreže. 

V preiskavo uničenja plinovodov so vključeni varnostni organi Nemčije, Danske, Švedske, Nizozemske in ZDA. 

Prvotna ugibanja Evrope in ZDA so se osredotočala na morebitno rusko krivdo, čeprav ni bilo jasno, kakšen motiv naj bi imela Rusija za sabotažo plinovodov. Slednji namreč za Moskvo predstavljajo pomemben vir prihodkov. Nekateri ameriški uradniki so medtem menili, da imajo Ukrajina in njeni zavezniki najbolj logičen potencialni motiv za napad na plinovode. Ti namreč nasprotujejo projektu, ki so ga označili za grožnjo nacionalni varnosti – plinovod naj bi Rusiji namreč omogočil lažjo prodajo plina v Evropo. 

Severni tok 1 in 2 s po dvema cevema je zgradil ruski Gazprom, da bi pod Baltskim morjem v Nemčijo prečrpal 110 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina na leto. Tri cevi so v septembrskih eksplozijah počile, ena od cevi Severnega toka 2 pa ostaja nedotaknjena. Vendar Severni tok 2 zaradi ruske invazije na Ukrajino nikoli ni niti pričel z obratovanjem.