Danske banke bodo morale komitentom vrniti denar ali odpisati dolgove

Večje banke na Danskem, od Nordea, prek Jyske Bank do Nykredit, že leta nezakonito izterjujejo dolgove od svojih najbolj ranljivih strank, razkrivajo dokumenti, ki sta jih pridobila televizija TV 2 DK in časnik Berlingske. Banke so zahtevale vračilo dolga, ki je zastaral, je bil napačno obračunan ali pa ga komitenti nikoli niso najeli. Obsežne namerne "napake" v dolžniških oddelkih bank so prizadele več desettisoč strank, ki bodo nezakonito izterjan denar bodisi dobile nazaj bodisi jim bo banka dolgove odpisala. Nekaj sto komitentov pa bo moralo vendarle poravnati svoje dolgove. 

"Izgubljaš zaupanje v takšne stvari, v bančni sistem, o katerem pravzaprav ne bi smelo biti dvoma. Pretrese te, takšne stvari me žalostijo," pravi upokojenka Eve Christoffersen, stranka banke Nordea. Širši pregled postopkov izterjave dolgov v danskem bančnem sektorju je danski finančni nadzorni organ sprožil po aferi Danske Bank leta 2020, ki je prav tako kršila pravila pri izterjanju zapadlih plačil od strank. Največja banka v državi je zdaj v postopku izbrisa dolga za več kot 20 milijard danskih kron oziroma 2,68 milijarde evrov. Skupno so 245.000 komitentom Danske Bank izbrisali ali bodo kmalu izbrisali vse dolgove do banke. Poleg tega je veliko strank banki v okviru nezakonite izterjave zapadlih plačil vrnilo preveč, poročajo danski mediji.

Danskega ministra za gospodarstvo in industrijo Mortena Bødskova je novo razkritje  presenetilo, od bank pa zahteva, da popravijo nastalo škodo in odpravijo nepravilnosti: "Resnično sem presenečen, da smo že spet sredi primera, ko imajo banke očitno pod nadzorom lastno izterjavo dolgov. Dejansko je zelo resno, ker ni bilo tako dolgo nazaj, ko smo imeli podoben, velik primer, in mislim, da je pomembno pogledati, koga vse to prizadene. Pravzaprav so to ljudje, ki se že tako ali tako težko spopadajo z negotovo gospodarsko situacijo. Potem pa so dobili še en udarec, izterjavo, ki očitno ne deluje, kot bi morala delovati, to je zelo hudo. Zato pričakujem, da bodo banke to uredile."

"Širok obseg napak v finančnem sektorju je zaskrbljujoč. Zastaralnih rokov ni, glavni zneski, obresti in provizije pa so združeni. To me zelo preseneča, saj gre pravzaprav za precej jasno urejeno področje. Pravila so jedro izterjave dolgov v bančnem sektorju in banke morajo preprosto vedeti, kakšna so," je za časnik Berlingske dejal tudi Morten Bruun Pedersen, višji ekonomist skupine za pravice potrošnikov Forbrugerrådet.

Dokumentacija, poslana iz osmih večjih bank danskemu finančnemu nadzornemu organu (Finanstilsynet), ki sta jo danska medija zahtevala in pridobila v skladu z zakonom o dostopu do informacij, kaže, da so nekatere banke bančna pravila pri izterjavi dolgov kršile večkrat.  Poleg bank Nordea, Jyske Bank in Nykredit, ki so že sporočile, da obžalujejo "napako", so nezakonito dolgove izterjevale tudi druge banke. Arbejdernes Landsbank, Lån og Spar Bank, Sparekassen Sjælland-Fyn, Jyske Realkredit in Jyske Finans so medijem sporočile, da so nepravilnosti odpravile in popravile.