Danski vojaki nameravali razstreliti pristajalne steze na Grenlandiji

Kot poroča danska javna radiotelevizija DR, so bili danski vojaki, ki so bili januarja prepeljani na Grenlandijo, pripravljeni razstreliti steze na letališčih, zaradi strahu, da bi ameriški predsednik lahko napadel ta arktični otok, piše BBC. To naj bi potrdila tudi dva evropska uradnika, dansko obrambno ministrstvo pa ni želelo komentirati.

Kot je pod pogojem anonimnosti povedal danski vojaški uradnik, je za operacijo vedelo omejeno število ljudi.

Tako ZDA kot Danska sta članici Nata, vprašanje Grenlandije, kot del Danske, pa je globoko razdelilo Washington in njegove evropske zaveznice, Trumpove izjave pa so naletele na mnoge kritike. Trump je namreč večkrat izjavil, da želi priključiti Grenlandijo v svojem drugem predsedniškem mandatu. Grenlandski voditelj in Danska sta njegovo zahtevo po pridobitvi otoka večkrat zavrnila.

Viri na vrhu danske vlade in vojske, ki so spregovorili za DR, so prav tako povedali, da je Kopenhagen prosil Pariz in Berlin ter nordijske narode za politično podporo pri spopadanju s Trumpom. A situacija se je malce zaostrila 3. januarja, ko so elitne ameriške sile v bliskoviti operaciji aretirale venezuelskega predsednika Nicolása Madura v prestolnici Caracas.

Dan pozneje je Trump novinarjem povedal, da se bo "za Grenlandijo začel zanimati čez kakšna dva meseca", in ponovil, da potrebujejo Grenlandijo z vidika nacionalne varnosti. "Je zelo strateška", je dodal ter poudaril, da je Grenlandija polna ruskih in kitajskih ladij.

In kot so poudarili na Danskem, so se po prevzemu oblasti v Venezueli resno ustrašili, da bi se podoben scenarij zgodil na arktičnem otoku. "Po Venezueli so Američani mislili, da hodijo na vodi. Vzamimo to stvar, vzamimo to državo," je dejal za Financial Times eden od evropskih uradnikov, ki je ostal anonimen.

In kmalu zatem je bila majhna vojaška enota danskih, francoskih, nemških, norveških in švedskih vojakov prepeljana v grenlandsko prestolnico Nuuk in Kangerlussuaq, kjer je letališče. Takrat je francoski predsednik Emmanuel Macron dejal, da bo začetna enota okrepljena s "kopenskimi, zračnimi in pomorskimi sredstvi".

DR poroča, da je naslednja napotitev vključevala elitne danske vojake in francosko enoto, usposobljeno za bojevanje v hladnih, gorskih območjih. Danska letala in francoska vojna ladja so bile poslane proti Severnemu Atlantiku.

Napotitev je bila predstavljena kot del dansko vodenih skupnih vojaških vaj z imenom Operacija Arktična vzdržljivost, a pravi razlog je bila priprava na morebitno ameriško invazijo, poroča DR.

Danska je sprejela odločitev, da bodo njeni vojaki odgovorili na morebitno ameriško invazijo, vojaki pa so bili pripravljeni tudi razstreliti vzletno-pristajalne steze v Nuuku in Kangerlussuaqu, da bi preprečili pristajanje ameriških vojaških letal, poroča DR.

"Cena za ZDA bi morala biti visoka. ZDA bi morale izvesti sovražno dejanje, da bi pridobile Grenlandijo," je danski obrambni vir povedal DR, hkrati pa priznal, da vojaki verjetno ne bi mogli odbiti ameriškega napada.

A je Trump nato na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu ponovil, da ne želi uporabiti sile in je ne bo. "Vse, za kar prosijo Združene države, je kraj, ki se imenuje Grenlandija," je poudaril.