Hrvaško Ministrstvo za demografijo in priseljevanje je že osmo leto zapored pripravilo pregled demografskih ukrepov. Letošnja raziskava je najobsežnejša doslej, saj je podatke predložilo vseh 576 enot lokalne in regionalne samouprave (lani jih šest ni). Za leto 2026 pa ta razkriva preješnje razlike med hrvaškimi mesti in občinami.
Na vrhu skoraj brez sprememb
Vrh lestvice je v primerjavi z letom 2025 ostal skoraj nespremenjen, poroča spletni portal net.hr. Najvišjo enkratno denarno podporo za prvega otroka – kar 7963 evrov – še vedno izplačuje občina Sali na Dugem otoku. Sledi občina Ražanac pri Zadru, ki družini podari 7000 evrov, n atretjem mestu sta Povljana in Kolan na Pagu s po 3000 evri. Med mesti je najbolj radodaren Imotski s podporo v višini 2500 evrov.
Tudi pri drugem otroku vodita Sali in Ražanac s 7963 oziroma 7000 evri. Sledijo Povljana s 6000 evri, Imotski s 5000 evri ter Kolan in Pašman s po 4000 evri.
Pri tretjem otroku sta rekorderja Imotski in Novska, ki staršem plačata po 10.000 evrov. Takoj za njima so Stari Grad z 9310 evri, občina Lovreć pri Imotskem z 9290 evri in Povljana na Pagu z 9000 evri.
Za četrtega otroka največ nameni Vela Luka – 13.300 evrov, sledi Vir s 13.000 evri. Imotski, Novska in Biograd na Moru namenijo po 10.000 evrov.
Absolutni rekorder pri podpori za petega in vsakega naslednjega otroka je Vir, kjer starši prejmejo kar 26.000 evrov. Sledijo Pašman s 14.000 evri, Vela Luka s 13.300 evri, Bol z 12.000 evri in Biograd na Moru z 11.000 evri. Novska in Imotski za petega otroka namenita 10.000 evrov.
Dno lestvice: 14 občin oziroma mest brez 'daril'
Na drugem koncu lestvice je medtem 14 enot lokalne in regionalne samouprave, ki družinam ob rojstvu otroka ne namenijo nič. Število teh se je sicer v primerjavi z lani zmanjšalo za štiri. Med žrupanijami so to Brodsko-posavska, Istrska, Koprivniško-križevaška, Liško-senjska, Medžimurska, Primorsko-goranska, Varaždinska, Virovitiško-podravska in Vukovarsko-srijemska. Lani so bile na seznamu še Dubrovniško-neretvanska, Sisaško-moslavaška in Šibeniško-kninska županija ter občina Peteranec.
Dubrovniško-neretvanska županija je z letošnjim letom uvedla subvencijo v višini 1000 evrov za vsakega novorojenega otroka, za kar je v proračunu namenila milijon evrov. Enako finančno pomoč, le da za tretjega in vsakega naslednjega otroka (rojenega od 1. januarja 2026) po novem podeljuje tudi Šibensko-kninska županija.
Na 'črni' listi pa so še vedno občine Donji Vidovec, Kotoriba, Mala Subotica, Orehovica in Petrijanec, ki finančne pomoči ob rojstvu otrok ne izplačujejo.
Med štirimi največjimi hrvaškimi mesti največjo enkratno podporo za prvega otroka namenja prestolnica – 800 evrov. Vendar pa Zagreb tega zneska ne zvišuje s številom otrok – starši za vsakega otroka tako prejmejo enak znesek. Podoben model podpore imajo tudi v Osijeku, kjer za vsakega otroka namenijo 700 evrov. V Reki starši za prvega otroka prejmejo 660 evrov, za drugega 850 evrov, za tretjega in vsakega naslednjega pa 1225 evrov. Split po drugi strani za prvega otroka nameni le 265 evrov, za tretjega in vsakega naslednjega pa se znesek precej zviša – na 7300 evrov.
Hrvaška vsak dan 'izgubi' 52 prebivalcev
Radodarnost ob rojstvu otroka pa ne pomeni nujno tudi boljše demografske slike. Podatki hrvaškega Državnega statističnega urada za leto 2024 kažejo, da imajo najvišji vitalni indeks na Hrvaškem (ki kaže, koliko otrok se rodi na 100 umrlih) Podstrana pri Splitu (201,5), sledijo ji Imotski (155,1), občina Zmijavci (153,8), občina Đulovac v Bjelovarsko-bilogorski županiji (147,1) in Solin (136,3).
Zanimivo, Podstrana denimo ni med rekorderji po denarnih darilih za novorojenčke, medtem ko je Imotski na samem vrhu – tako po vitalnem indeksu kot višini denarne pomoči ob rojstvu otroka. Zelo visoka vitalna indeksa imata tudi občini Zmijavci in Đulovac, a tudi zneski njihovih 'daril' niso med najvišjimi.
Najnižji vitalni indeks, kjer je le nekaj rojstev na 100 umrlih, ima Biskupija v Šibensko-kninski županiji (2,9) – z enim rojstvom v letu 2024 na 35 umrlih. Sledijo Ervenik (5,0), Lećevica (7,7) ter Lokve (10,0) in Mrkopalj (10,0) v Gorskem kotarju.
Po podatkih hrvaškega Državnega statističnega urada se je od leta 2011 do 2024 število živorojenih otrok zmanjšalo z 41.197 na 32.069 (oziroma za 9128 otrok, kar predstavlja približno 22 odstotkov). V istem obdobju se je naravni upad prebivalstva skoraj podvojil, z 9822 na 19.011 prebivalcev, kar pomeni, da Hrvaška 'izgublja' približno 52 prebivalcev na dan (okoli 19.000 prebivalcev na leto). Število umrlih je relativno stabilno, okoli 51.000 na leto.
Kaj pa Slovenija?
Enkratno denarno pomoč ob rojstvu otroka pri nas podeljuje 207 (od 212) občin. Večina družinam podari med 200 in 300 evri (v povprečju pa približno 320 evrov). Ponekod prejmejo denar, spet drugje se odločajo za darilne bone. Najnižji zneski se gibljejo okoli 100 evrov, najvišji pa presegajo 1200 evrov.
Najvišjo 'nagrado' prejmejo novopečeni starši v Bohinju, kjer vsakemu novorojenčku namenijo višino minimalne plače – lani je bilo to 1277,72 evra. Že leta med bolj radodarne občine spadajo tudi Moravske Toplice, kjer za vsakega otroka namenijo 1200 evrov. V Gornjih Petrovcih, Kobilju, Kranjski Gori, Šalovcih in Lendavi novorojenčkom podarijo 1000 evrov, v Ajdovščini 600, Murski Soboti 500, Krškem 300, Kopru 200, v Mariboru pa 130 evrov. V Domžalah medtem vsoto določijo ob sprejetju novega proračuna – v letu 2025 je ta znašala 390 evrov, znesek se za vsakega naslednjega otroka zvirša za 50 evrov. Ljubljana denarno pomoč ob rojstvu otroka nameni le socialno šibkejšim družinam, in sicer 380 evrov.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.