Simbolični prelom predstavlja odločitev oglaševalskega mogotca Balasyja Gyule, enega večjih dobitnikov Orbánove dobe, da svoje podjetje in del premoženja po Magyarjevi zmagi na volitvah preda državi. Njegovi znameniti "modri plakati", nekoč osrednje orodje državnih propagandnih kampanj proti domnevnim sovražnikom, danes stojijo prazni. Z zamenjavo oblasti so se po poročanju The Guardiana zaprli tudi viri javnih naročil, ki so dolga leta napajali ozek krog zvestih podjetnikov.
Nova vlada namreč pripravlja uvedbo 1-odstotnega letnega davka na premoženje nad 1 milijardo forintov (okoli 2,3 milijona evrov). Peter Magyar je v objavi na omrežju X pojasnil, da naj bi bile obdavčene nepremičnine, lastniški deleži, premoženje v tujini ter luksuzni predmeti. Ob tem naj bi se upoštevalo tudi premoženje družinskih članov, da bi preprečili izogibanje davkom. Magyar ukrep opisuje kot vprašanje družbene pravičnosti, ne kaznovanja.
Finančni minister Andras Karman je napovedal, da bo do 5. junija predstavil podrobnejše izhodišče prenove davčnega sistema, s katero bi Madžarska lahko postala prva članica EU, ki bi po osemdesetih letih prejšnjega stoletja znova uvedla davek na premoženje.
Politični ekonomist Zoltan Pogatsa z Univerze Zahodne Madžarske je ob analizi premoženja 50 najbogatejših Madžarov, kot jih razvršča revija Forbes, ugotovil, da je kar 38 posameznikov svoje bogastvo pridobilo v času vladavine Viktorja Orbana bodisi neposredno prek javnih razpisov bodisi so kot že premožni pomembno okrepili svoje premoženje z javnimi naročili. Kot je povedal za The Guardian, to jasno kaže na delovanje t. i. sistema nacionalnega sodelovanja (NER), v katerem je politična lojalnost prinašala gospodarske privilegije.
Med najbolj izpostavljenimi predstavniki tega kroga je oligarh Lrinc Meszaros, najbogatejši Madžar z ocenjenim premoženjem okoli 5 milijard dolarjev (približno 4,3 milijarde evrov). Pred leti je svoj izjemni vzpon ob znanju in trdem delu pripisal trem dejavnikom – "Bogu, sreči in Viktorju Orbanu". Med najbogatejšimi je tudi Orbánov zet Istvan Tiborcz, katerega premoženje je ocenjeno na približno 245 milijonov dolarjev (okoli 210 milijonov evrov).
Del poslovne skupnosti ukrep podpira. Podjetnik Gabor Bojar je za portal Telex aprila poudaril, da bogati v drugih državah plačujejo več davkov in da je sedanji sistem nepravičen do povprečnih državljanov. Nasprotno pa upravitelj investicijskih skladov Viktor Zsiday opozarja, da bi moralo biti nezakonito bogatenje predmet kazenskih postopkov, ne splošne obdavčitve, in se boji slabše konkurenčnosti domačih podjetij.
Podatki kažejo na izjemno koncentracijo premoženja; po ocenah družbe Blochamps Capital ima zgornji 1 % od vseh 4,2 milijona gospodinjstev v lasti približno 35 % vsega premoženja, zgornjih 10 % pa več kot dve tretjini. Hkrati Madžarska slovi po nizkih davkih na dohodek, dobiček in kapital ter zelo visokem DDV, kar nesorazmerno obremenjuje zaposlene in nižje dohodke.
Magyarjeva stranka Tisza poleg tega načrtuje še dodatne ukrepe za večje obdavčenje premožnih, med drugim odpravo davčnih ugodnosti za sklade. Zbrana sredstva nameravajo usmeriti v pomoč nižjim dohodkovnim skupinam, hkrati pa napovedujejo znižanje dohodninske stopnje na 9 % ter zmanjšanje DDV, navaja The Guardian.
Po mnenju ekonomista Miroslava Palanskega s Karlove univerze in raziskovalca pri Tax Justice Network davki na premoženje niso namenjeni le polnjenju proračuna. Zmanjševanje neenakosti lahko dolgoročno spodbuja gospodarsko rast, večja preglednost pa razkrije resnično strukturo bogastva v državi.
Razprava o davku na premoženje poteka tudi v drugih državah, o njem razmišljajo v Braziliji, ZDA, Združenem kraljestvu in Franciji, a trenutno kaže, da bo prav Madžarska prva, ki bo takšen ukrep znova uvedla.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.