Trump za takojšnja pogajanja o Grenlandiji: Ne bom uporabil sile

Po večurni zamudi zaradi tehničnih težav s predsedniškim letalom je Donald Trump najprej prispel v Zürich, od koder so ga nato s helikopterjem prepeljali v Davos. Nato je nagovoril udeležence WEF, potem ko je v zadnjem času povzročil diplomatski kaos v odnosih med Evropo in ZDA z napovedmi ameriškega prevzema Grenlandije, pri čemer ni izključil uporabe sile, minuli konec tedna pa je več evropskim državam, ki so v okviru izvidniške misije na Grenlandijo poslale svoje vojake, zagrozil s postopno uvedbo carin.

V nagovoru je Trump kritiziral Evropo, ki je po njegovih besedah postala neprepoznavna. "Rad imam Evropo, želim si, da bi delala dobro, vendar ne gre v pravo smer," je izjavil. "Nikogar nočem žaliti," je nadaljeval in dodal, da se prijatelji vračajo iz krajev v Evropi in mu povedo, da je več ne prepoznajo. Kritiziral je "nenadzorovane množične migracije" ter rekordne proračunske in trgovinske primanjkljaje. "Deli našega sveta razpadajo pred našimi očmi, voditelji pa ne ukrepajo," je dejal Trump, vendar ni podrobneje razložil.

Dotaknil se je tudi Venezuele, ki naj bi po njegovih besedah pod ZDA zaslužila več. Govoril je o stroških nafte v času svojega predhodnika, nekdanjega predsednika Joeja Bidna, in kritiziral "umetno napihnjene cene zaradi zelenih politik". Zatrdil je, da sta se v času njegovega predsedovanja proizvodnja nafte in plina povečali.

Nato je svojo pozornost preusmeril na Grenlandijo. Zatrdil je, da na otoku "ni nobenega znaka Danske" in da Danska za Grenlandijo namenja manj denarja, kot je obljubila. "Samo ZDA lahko zaščitijo to ogromno kopno, ta ogromen kos ledu, ga razvijejo in izboljšajo," je izjavil. Označil jo je za "ogromno, skoraj nenaseljeno in nerazvito državo, ki je brez obrambe". Dejal je, da "na Grenlandiji ni ničesar takega, kot so redke zemeljske surovine. Kar je pomembno, sta strateška nacionalna varnost in mednarodna varnost." V govoru je izpostavil, da so ZDA med drugo svetovno vojno ubranile Grenlandijo in jo nato vrnile Danski, kar da je bila velika napaka.

"Ni mi treba uporabiti sile, nočem je uporabiti, ne bom je uporabil," je glede Grenlandije poudaril Trump. Ozrl se je tudi na Nato, ki po njegovih besedah več vlaga v obrambo. Dodal je: "Ničesar ne bomo dosegli, razen če se odločim za uporabo prekomerne sile, bili bi neustavljivi, vendar tega ne bomo storili."

Po njegovih besedah lahko samo ZDA Grenlandijo tudi razvijajo in izboljšajo. "Zato zahtevam takojšnja pogajanja," je poudaril in nadaljeval, da za ameriški prevzem arktičnega otoka ne bo in ne želi uporabiti sile.

"Verjetno ne bomo ničesar dobili, če se ne bom odločil za uporabo pretirane moči in sile, kjer bi bili, odkrito povedano, neustavljivi, vendar tega ne bom storil," je dejal.

V govoru v nabito polni dvorani je sicer predvsem hvalil svoje politike v drugem mandatu. Med uspehi je med drugim navedel nizko inflacijo v ZDA in rast, "kakršne še nobena država ni doživela".

"ZDA so gospodarski motor planeta. In ko Amerika cveti, cveti cel svet. Tako je bilo že od nekdaj," je dejal, medtem ko je za Evropo ocenil, da "ne gre v pravo smer".

Napovedal je tudi, da se bo ob robu foruma še danes sestal z Volodimirjem Zelenskim in namignil, da je ukrajinski predsednik "morda v občinstvu". Ukrajinsko predsedstvo je medtem sporočilo, da je Zelenski v Kijevu in da bo v Davos odpotoval šele v četrtek. Pozneje se je predsednik ZDA v odgovoru na novinarsko vprašanje o tem popravil, češ da bo srečanje po njegovih informacijah v četrtek.

Že prej je na temo konflikta v Ukrajini in z njim povezanih mirovnih pogajanj povedal, da si tako Zelenski kot njegov ruski kolega Vladimir Putin želita končati vojno, ki da je že terjala premnoga življenja. "Mislim, da sta na točki, da lahko skleneta dogovor, če ga ne bosta, sta neumna, ampak mislim, da nista," je dejal.

V Švico so s Trumpom med drugim pripotovali vodja njegovega kabineta Susie Wiles, ameriški državni sekretar Marco Rubio, svetovalec predsednika Stephen Miller in tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt.

"Po tem govoru je povsem jasno, da predsednikove ambicije ostajajo nespremenjene," je v Koebenhavnu dejal danski zunanji minister Lars Lokke Rasmussen.

Ob tem je kot pozitivno ocenil Trumpovo napoved, da ZDA za prevzem danskega avtonomnega ozemlja ne bodo uporabile sile, potem ko te možnosti doslej ni izključeval. "Seveda je pozitivno, da je predsednik to rekel (...), vendar to ne reši problema," je opozoril in poudaril, da Grenlandija tudi ni naprodaj, saj se "z ljudmi ne trguje".

Danska vojska je danes sporočila, da nadaljuje razporejanje svojih sil na Grenlandiji, kamor so v luči ameriških groženj manjše število vojakov napotile tudi druge evropske države, med njimi Francija, Nemčija, Švedska, Norveška, Finska in Nizozemska. Tem je Trump minuli teden že zagrozil s carinami.

Britanski premier Keir Starmer je v nagovoru v britanskem parlamentu zagotovil, da se ne bo uklonil Trumpovemu pritisku, ki zahteva, da Grenlandija postane del ZDA. Poudaril je, da o prihodnosti Grenlandije lahko odločajo samo prebivalci Grenlandije in Danske.

"Ne bom popustil, Velika Britanija zaradi grožnje s carinami ne bo odstopila od naših načel in vrednot glede prihodnosti Grenlandije, in to je moje jasno stališče," je dejal Starmer in napovedal, da bo v četrtek na obisku gostil dansko predsednico vlade Mette Frederiksen.

Kot je znano, je Trump Veliki Britaniji in še sedmim evropskim zaveznicam nedavno zagrozil s carinami, dokler se ne bodo strinjale z ameriškim nakupom Grenlandije. Starmer, ki si je od Trumpove vrnitve na predsedniški položaj pred letom dni prizadeval za tesne odnose z njim, da bi Velika Britanija ohranila trgovinske in varnostne vezi z ZDA, naj bi se medtem prihodnji teden odpravil na obisk na Kitajsko, poroča agencija Reuters, ki se sklicuje na tri neimenovane vire. Starmerjeva vlada si prizadeva ponovno vzpostaviti vezi z drugo največjo gospodarsko silo na svetu.

Evropejci bi se morali izogniti "refleksivnemu jeznemu odzivu" in poslušati argumente predsednika ZDA Donalda Trumpa glede namere pridobiti Grenlandijo, je dejal ameriški finančni minister Scott Bessent.

ZDA zaveznike prosijo, naj razumejo, da Grenlandija mora biti del ZDA, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP ob robu foruma v Davosu dodal Bessent.

"Zakaj ne sedejo, počakajo, da pride sem predsednik Trump, in prisluhnejo njegovim argumentom," je dejal finančni minister. Ocenil je, da bo ameriški predsednik v Davos prispel s predvidoma triurno zamudo zaradi manjše tehnične težave na letalu Air Force One, zaradi katere je Trump moral zamenjati letalo.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v torek zagotovila, da bo EU neomajna pri svojem odzivu na Trumpove grožnje s carinami.

Po mnenju Bessenta so bile besede von der Leyen in francoskega predsednika podžigajoče, poroča AFP.

Edini način za rešitev napetosti glede Grenlandije je premišljena diplomacija, pa je že pred prihodom Trumpa v Švico na forumu poudaril generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte.

"Vidim, da trenutno obstajajo te napetosti, o tem ni dvoma. Ponavljam, tega ne bom komentiral, vendar vam lahko zagotovim, da je nazadnje edini način za rešitev tega problema premišljena diplomacija," je zbranim na forumu povedal Rutte.

Prvi mož Nata je pritrdil oceni ameriškega predsednika in nekaterih drugih voditeljev, da morajo zaveznice za obrambo arktične regije in s tem Grenlandije pred ruskim in kitajskim vplivom storiti več. Zagotovil je, da delajo na tem.

Obenem je zavrnil Trumpove pomisleke glede pripravljenosti evropskih članic Nata, da v skladu s 5. členom severnoatlantske pogodbe, ki zadeva kolektivno obrambo, priskočijo na pomoč ZDA, če bi bilo to potrebno, poročajo tuje tiskovne agencije.

"Ne dvomim, da bi nam ZDA priskočile na pomoč, in mi bi priskočili na pomoč ZDA," je poudaril Rutte.

Zaveznice je tudi opozoril, da ne smejo dovoliti, da jih napetosti v zvezi z Grenlandijo odvrnejo od prizadevanj za obrambo Ukrajine pred rusko agresijo. "Osredotočenost na Ukrajino bi morala biti prednostna naloga, saj je to ključno za evropsko in ameriško varnost," je dejal.

V švicarskem gorskem turističnem središču na 56. letnem srečanju Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) letos pričakujejo več kot 3000 gostov. Med njimi bo rekordnih 64 predsednikov držav oziroma vlad.

Številni so na srečanje prišli z zasebnimi letali. Mednarodna okoljevarstvena organizacija Greenpeace je v poročilu za leto 2025 navedla, da so lani v času foruma na letališčih okoli Davosa zabeležili 709 dodatnih letov zasebnih letal, kar je predstavljalo skoraj en polet z zasebnim letalom na štiri udeležence svetovnega gospodarskega foruma, navaja Euronews.