"Pozivamo ljudstva velike domovine, naj ostanejo enotna, saj se lahko to, kar se je zgodilo Venezueli, zgodi vsakomur. Ta brutalna uporaba sile za upogibanje volje ljudstva se lahko izvede proti kateri koli državi," je v nagovoru državljanom po ugrabitvi venezuelskega predsednika Nicolasa Madura dejala njegova namestnica Delcy Rodriguez.
"Zahtevamo takojšnjo osvoboditev predsednika Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores. Edini predsednik Venezuele je predsednik Nicolás Maduro," je Rodríguezova dejala na državni televiziji, obkrožena z visokimi uradniki. "Nikoli več ne bomo sužnji, nikoli več ne bomo kolonija katerega koli imperija. Pripravljeni smo braniti Venezuelo."

Pred tem je ameriški predsednik Donald Trump sicer dejal, da je Rodriguezova govorila z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiem in pristala na novo ameriško vlogo v Venezueli. "Mislim, da je bila precej prijazna, ampak res nima izbire," je dejal Trump. "V bistvu je pripravljena storiti tisto, kar se nam zdi potrebno, da Venezuela spet postane velika. Zelo preprosto." To je sicer v nasprotju z njenimi javnimi nastopi, kar odpira vprašanje, kakšne bodo poteze čavistov.
Rodriguezovi je dodatno legitimnost dal tudi sam ameriški predsednik, ki je zavrnil možnost, da bi oblast prevzela Nobelova nagrajenka za mir Marina Corina Machado. Trump je ob tem dejal, da ima Machadova premalo podpore in spoštovanja doma.
Kdo je torej Delcy Rodriguez in kakšna je njena politična zgodovina?
Hči umorjenega revolucionarja
56-letna Rodriguezova se je rodila v Caracasu očetu Jorgeju Antoniu Rodriguezu in materi Delcy Gomez. Njen oče je bil marksistični voditelj in aktivist, ki je bil leta 1976 vpleten v ugrabitev ameriškega poslovneža Williama Niehousa. Ta naj bi se po obtožbah vpletal v notranje zadeve Venezuele. Rodrigueza so istega leta v zaporu mučili in umorili pripadniki Direktorata za obveščevalne in preventivne službe. Delcy je pred tem svojega očeta redno obiskovala v zaporu, ko je umrl, pa je bila stara sedem let. "Revolucija je maščevanje za smrt našega očeta," je kasneje dejala v enem od intervjujev.
Rodriguezova je po poklicu odvetnica, nekaj časa je bila profesorica na Centralni univerzi v Venezueli. Svojo politično kariero je začela leta 2003, v času vladavine nekdanjega predsednika Huga Chaveza, ki je v državi sprožil t. i. bolivarsko revolucijo.

Pod karizmatičnim Chavezom, ki je bil predsednik od leta 1999 do svoje smrti leta 2013, je Rodríguezova opravljala številne vloge, med drugim je bila namestnica ministra za evropske zadeve in generalna koordinatorka podpredsednika Venezuele. S takratnim voditeljem naj bi se sicer večkrat sprla, ta naj bi jo zaradi žaljivih opazk v zasebnih pogovorih celo izločil iz delegacije, ki je leta 2006 potovala v Moskvo. Kljub temu pa je še naprej opravljala višje funkcije v državni administraciji. Njen brat Jorge Rodríguez je prav tako služil v venezuelski vladi in je trenutni predsednik državnega zbora.
Leta 2013 je Maduro imenoval Rodriguezovo za ministrico za komunikacije, ki je to funkcijo opravljala do leta 2014. Istega leta je postala prva ženska na položaju zunanje ministrice. Funkcijo je opravljala do leta 2017. Kot zunanja ministrica je Rodríguezova branila Madurovo vlado pred mednarodnimi kritikami, vključno s kritikami skupin za človekove pravice, in govorila v imenu Venezuele na številnih mednarodnih forumih, tudi v Združenih narodih.
Nato je postala predsednica ustavodajne narodne skupščine, leta 2018 pa jo je Maduro imenoval za podpredsednico za svoj drugi mandat, položaj, ki ga je obdržala tudi v svojem tretjem predsedniškem mandatu. ZDA, skupaj z več zahodnimi državami, ne priznavajo zadnjih volitev in so tako doslej odrekali legitimnost Maduru in Rodriguezovi. Ta je leta 2020 postala tudi ministrica za finance in nafto ter nadzirala enega od najpomembnejših resorjev v državi.
Sankcije zahoda in Trumpov blagoslov
Rodriguezova se sicer sooča s sankcijami več držav. Leta 2018 je Evropska unija Rodriguezovo skupaj z desetimi drugimi venezuelskimi uradniki sankcionirala, jim zamrznila premoženje in uvedla prepoved potovanja, pri čemer je navedla kršitve človekovih pravic. Med Trumpovo prvo administracijo so jo sankcionirale tudi Kanada, Švica in ZDA zaradi "zatiranja nestrinjanja" v Venezueli.
Odločitev Trumpove administracije, da prizna legitimnost Rodriguezove, je bila sprejeta hkrati z odločitvijo o odstavitvi Madura, so povedali ljudje, seznanjeni z zadevo, ki so spregovorili za The New York Times. Še vedno pa ni jasno, ali jo ameriške oblasti vidijo kot začasno zamenjavo ali imajo z njo dolgoročne načrte.
Administracijo naj bi namreč posredniki prepričali, da je Rodríguez ustrezna izbira, glede na Trumpovo zanimanje za venezuelsko naftno industrijo, ki jo je Rodríguez v svoji vlogi ministrice za nafto dobro vodila, piše Al Jazeera. V svoji vlogi je Rodriguezova pomagala stabilizirati venezuelsko gospodarstvo po letih krize in povečati proizvodnjo nafte sredi zaostrovanja ameriških sankcij, s čimer si je prislužila spoštovanje nekaterih ameriških uradnikov.
"Ne trdim, da je ona trajna rešitev za težave države, je pa zagotovo nekdo, za katerega menimo, da lahko sodelujemo na veliko bolj profesionalni ravni, kot smo lahko sodelovali z njim," je za Times povedal uradnik, misleč na Madura.
Tigrica in upornica z opornico
Maduro je Rodriguezovo zaradi "njene odločne obrambe socialistične vlade" označil za 'tigrico'. Vzdevek, ki ga ni dobila zaman, saj je interese države oz. vlade skušala zagovarjati tudi 's silo'. Potem ko so Brazilija, Argentina in Paragvaj dosegli izključitev Venezuele iz južnoameriškega trgovinskega bloka Mercosur, je Rodriguezova, v skladu z državnim nepriznavanjem suspenza, skušala vdreti na sestanek organizacije decembra 2016, ki je potekal v Buenos Airesu.

V spremstvu bolivijskega zunanjega ministra Davida Choquehuance je poskušala vstopiti v palačo San Martín, vendar ji je to preprečila policija. Rodriguezova je trdila, da so jo policisti pri tem udarili, iz Argentine pa je odšla z opornico na roki. Čeprav je sčasoma uspela vstopiti v stavbo, je sejno sobo našla prazno, saj so se drugi zunanji ministri odločili, da svoje srečanje preselijo na drugo lokacijo.



















































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.