Delo od doma: poškodbe na poti od postelje do računalnika so poškodbe pri delu

Leta 2018 je moškemu med hojo po stopnicah, ko se je iz spalnice odpravljal v domačo pisarno, spodrsnilo, med padcem pa si je zlomil hrbet. Delodajalec je takrat zavrnil kritje zahtevka za nezgodno zavarovanje na delovnem mestu. V sredo pa je nemško zvezno pritožbeno sodišče, ki se ukvarja s primeri socialne varnosti, odločilo, da je "prva jutranja pot od postelje do domače pisarne pot na delo, ki jo mora kriti zavarovanje delodajalca", poroča The Washington Post.

Sodišče sicer ni navedlo, ali je moški od doma delal le začasno. Primer pa je zanimiv tudi za druge države po svetu, saj se je zaradi epidemije več podjetij odločilo, da bo osebje napotilo na delo od doma.  

Sodišče je navedlo, da mora biti, če se delo opravlja v zavarovančevem gospodinjstvu ali na drugi lokaciji, kritje zagotovljeno v enakem obsegu, kot če bi se nesreča zgodila v prostorih podjetja. Zapisalo je še, da "je moški delo v domači pisarni začel takoj, ne da bi prej zajtrkoval". Njegova pot po stopnicah pa je bila tako v resnici namenjena "prihodu na delovno mesto", kar je dejanje v interesu delodajalca.  

Je pa sodišče opozorilo, da nemška zakonodaja pri zaščiti delovnih mest "upošteva naravo prostorov za delo na daljavo". Odlok delovne prostore na daljavo opredeljuje kot "delovne postaje z računalnikom, ki jih delodajalec trajno postavi v zasebni prostor zaposlenih in za katere sta določena tedenski delovni čas in trajanje dela v prostoru".

V Italiji odmor za kavo na lastno odgovornost

V Italiji, kjer je zelo razvita kultura pitja kave, je državno vrhovno sodišče prejšnji mesec odločilo, da si delavci odmore za kavo vzamejo na lastno odgovornost. Italijanka, zaposlena v javnem sektorju, je leta 2009 zapustila delovno mesto in se odpravila na kavo, ko se je vračala v pisarno, pa se je spotaknila in si zlomila zapestje.  

Italijansko vrhovno sodišče je odločilo, da poškodbe zaradi odmora za kavo, ki se niso zgodile na delovnem mestu, niso poškodbe na delovnem mestu in da ji delodajalec ni dolžan povrniti odškodnine za nesrečo. Njen odvetnik je sodišče takrat sicer skušal prepričati z navedbo, da ženska "pisarne ni zapustila zato, da bi šla po nakupih, temveč je zadovoljevala fiziološko potrebo".