Navidez morda nepomembne spremembe za tiste, ki jih zanimajo samo partikularni osebni interesi, ti bodo našli dlako v jajcu pri vsakem politiku, vladi. Ampak razlike so in bodo in tudi majhne razlike so pomembne.
Poglejmo na primer Brazilijo. Zmaga predsednika Lule pomeni, med drugim, da bodo na področju Amazonije, vemo, pljuča sveta smo včasih rekli, posekali veliko manj gozdov oziroma jih sploh ne bodo. Gre za zgodovinsko zmanjšanje poseka v primerjavi z režimom Bolsonara. Drevesa tam vplivajo na vse nas. In ne, izsekavanje ni prineslo prav nič dobrega, napredka ali blagostanja tam živečim prebivalcem, pa verjetno je zdaj le še malo tako politično pa tudi nasploh življenjsko naivnih ljudi, ki bi v to verjeli. Profitirali so bogati, ob strašnem uničenju okolja zaradi rudarjenja, gojenja živine, tudi na povsem zaščitenih območjih, ob zlorabi poceni delovne sile. Najmanj 20 odstotkov gozdov je že nepovratno uničenih, zdaj se bodo trudili ohraniti to, kar je ostalo. Po izvolitvi Lule je spet začel dotekati mednarodni denar v sklade za obnovo, samo Nizozemska je tako donirala 500 milijonov evrov.
Šlo pa je zelo na tesno, Lula je zmagal v drugem krogu volitev, ko so se množično, milijonsko organizirali mladi.
Tako kot so se v Srbiji.
Srbija, o tem smo že veliko pisali in slišali. In si tudi zasluži, ker je bil volilni zasuk res velik in izjemno pomemben.
Ko se organizirajo ženske
Najmanj pomembne v smislu sprememb pravzaprav izgledajo volitve v Izraelu, tam res ni velikih razlik, ko gre za odnos in politiko do Palestincev in Palestine.
Ampak tudi tam, kot piše Guardian, so tokrat prvič denimo bolj množično odšli na volišča tudi Beduini, ki živijo v puščavi Negev, predvsem pa so se organizirale Beduinke, množično odšle na volišča in pomagale, da v knesetu sedi kar 19 predstavnikov Arabcev. To je največ doslej, prej so imeli 10 sedežev.
In seveda volitve, ki jih je nestrpno čakal verjetno ves svet, volitve v ZDA.
Sama kampanja je bila ne samo ostra, bila je kampanja, ki je, vsaj za nekako še vedno prevladujoča evropska merila, šla čez vse meje.
Vsaj upajmo, da je še vedno tako. To namreč o evropskih merilih.
Grda in umazana kampanja ni pomagala
Nekaj primerov, demokratko Amy Acton je njen nasprotnik pri kandidaturi za guvernerski položaj v Ohiu, Vivek Ramaswamy, želel diskreditirati s predvolilnim spotom, v katerem jo njena mati obtožuje, da je lažnivka. Zgodba v ozadju je, da so Amy in njenega brata kot otroka odvzeli materi, ker je njen mož, očim otrok, Amy več let spolno zlorabljal. Pred sodbo je pobegnil v tujino, mati pa z njim. Res so se potrudili, da so jo poiskali, da je še enkrat zlila gnoj na lastnega otroka. In to so potem predvajali in delili, tudi Trump in podpredsednik JD Vance, ki je med drugim dejal, da je to, da so se mediji večinsko postavili na njeno stran in obsodili oglas, največje dno novinarstva. Amy Acton so izvolili za guvernerko.
Abdul Al Sayed, ki je zmagal v Michiganu kot prvi senator muslimanske veroizpovedi, je bil za Trumpa muslimanski džihadist, James Talarico, ki je zgodovinsko presenetljivo zmagal v Teksasu, naj bi imel domnevno hude psihične težave, Ilhan Omar, ki je bila v kongres izvoljena v Minnesoti, naj bi se poročila s svojim bratom, med kampanjo so vdrli v njen dom, grozili z izgonom.
Ob tem, da je Trump ves čas prostodušno razlagal, da so on in njegovi zaslužili milijarde, tudi z vojno v Iranu, da drugi pa naj še malo potrpijo in da tako ali živijo v zlatem obdobju najboljšega predsednika vseh časov. Očitno med predsednikovim čtivom ni Države, kjer se Platon zavzema za to, da voditelji ne bi smeli imeti osebnega premoženja.
Vojno v Vietnamu bi lahko končal v enem tednu
Včasih je Trump res zvenel skoraj kot Broj jedan iz Alana Forda, le da ni bil tako zabaven. Tako je trdil, da bi lahko vojno v Vietnamu končal v enem tednu, ne tako kot tiste zgube pred njim, ki so leta in leta brez pravega uspeha metali na Vietnamce nekaj oranžnega.
Ko ni dobil Nobelove nagrade za mir, je Norveško označil za grozno državo, straniščno luknjo, kot je dejal, čeprav je še nedolgo nazaj tarnal, da zakaj v ZDA ne migrirajo fini, lepi ljudje iz Norveške, Švedske, ne pa samo ljudje iz Somalije in podobnih, zanj ne-držav.
Ob tem, da se je med nastopi ves čas obregal ob videz ljudi, kandidatov, ki jih je prišel podpret. Da kako lepo muskulaturno zadnjico ima eden izmed njih, pa kako drug res ni lep, nasprotno, ampak bo vseeno uporaben kot dober vojščak stranke. Ali, kot je dejal eden izmed voditeljev večernih programov, končno je dosegel, da se ob njem ne počutijo nelagodno samo ženske. Publika se je pa kar smejala, pa navijala.
Denar je republikancem pritekal v milijonih, okoli 400 milijonov je daroval samo Elon Musk, veliko tudi judovski lobiji.
Pa (tokrat) ni pomagalo, kot tudi ne spreminjanje volilnih okrožij v prid republikancem.
Zmagale so cene bencina, pa ne samo to!
Na koncu so, kot je prvi znal lepo ubesediti Bill Clinton, – Za ekonomijo gre, butec, – zmagale cene bencina, nasploh visoki življenjski stroški, pred strašenjem o džihadistih, komunistih, trans osebah, teroristih, socialistih in podobno.
Neenakost je pomenljiva, en odstotek ljudi ima več premoženja kot 93 odstotkov ostalih, davka pa plačujejo manj kot tovornjakarji, medicinske sestre in drugi zaposleni.
Medtem ko milijarderji iščejo eliksirje nesmrtnosti, je več kot 90 milijonov Američanov slabo zavarovanih, 60 tisoč jih umre vsako leto, ker si zdravljenja kratko malo ne morejo privoščiti.
Pa ni bilo samo to, dogajale so se tudi druge grozne stvari, ICE je ubijal ljudi, otroke trgal od staršev in jih zapiral posebej. Latinskoameriška skupnost, ki je na prejšnjih volitvah Trumpa podprla, se je zdaj v večini obrnila od republikancev.
Nekaznovana ni ostala niti huda mizoginija, ki je šla ponekod tako daleč, da se je med zakonskimi predlogi znašel tudi zakon, po katerem bi imel mož pravico nekaznovano ubiti ženo, če bi se odločila za abortus. Ženske so v vseh skupinah z večino podprle demokrate. Tako kot so se tokrat za demokrate odločili tudi mladi do 30 let, in to z veliko večino, presenetljivo tudi velik delež mladih moških.
Čeprav so bila ugibanja in bojazni, podobno kot tudi pri Srbiji, da ne bodo priznali izidov, če ne bodo njim v prid, je v obeh primerih to postalo nemogoče. Zato, ker je bila zmaga tako obsežna. Ni šlo za nekaj glasov, šlo je, v ZDA, za milijone glasov, ki so se odvrnili od republikancev in Trumpa. Odstotek je bil celo višji kot denimo na volitvah po aferi Watergate in odstopu predsednika Nixona.
Glasujte, kot da sem na glasovnicah, je rotil volivce Trump, prepričan, da še vedno lahko počne vse, tudi ubije človeka sredi Manhattna, kot je nekoč dejal, pa bodo ljudje še vedno volili zanj. Marsikdo zdaj upa, da so si volivci v resnici predstavljali, da je na glasovnicah Trumpovo ime.
Ogromno pozitivnih stvari se je zgodilo prvič na teh volitvah. Prvič je bila izvoljena staroselska senatorka iz plemena Ojibwe, izvoljena je bila tudi prva staroselska guvernerka. Georgia je dobila prvo temnopolto guvernerko. V senat je bil prvič izvoljen javno deklarirani gej. Prvič bo v senatu sedel musliman. Pomembna je zmaga Josha Tureka, invalida od rojstva. Prvič sploh je temnopolti kandidat zmagal v okrožju Forrest, ki se imenuje po enem izmed ustanoviteljev Ku klux klana, generalu Nathanu Bedfordu.
Nenazadnje, zmagala je tudi Amy Klobuchar, vnukinja slovenskega rudarja iz Elya, pa Tina Kotek, tudi slovenskega rodu, ki je prva odkrito lezbična guvernerka Oregona.
Zmaga spodobnosti, tudi to je še mogoče
Bistvo je, da je zmagalo veliko običajno spodobnih ljudi, vsaj sodeč po tem, kar govorijo. "Ljudi so delili po strankah, rasi, spolu, religiji, vse, da ne bi opazili, da posegajo v naše žepe." Tako je govoril po zmagi James Talarico, kristjan, prezbiterijanec, in še, da kot kristjani moramo zahtevati več kot samo dobrodelnost, moramo zahtevati družbo, v kateri bo dobrodelnost nepotrebna.
V državi, kjer samo tekoči stroški vojne z Iranom znašajo dve do tri milijarde dolarjev mesečno, kjer tehnomilijarderji brez milosti pustošijo cela območja za svoje podatkovne centre, imajo v rokah komunikacije, nadzor in kjer najbogatejši med njimi izjavlja, da je empatija temeljna šibkost zahodne civilizacije, so demokratski kandidati, posebej tisti progresivni, napovedovali zdravstveno zavarovanje za vse, znižanje cen, okrepitev javnega šolstva, odvzem bremen študentskih dolgov. Nekateri tudi konec podpore Izraelu.
Izjemni senator
Bernie Sanders, 85-letni senator, ki je med kampanjo obiskal več kot 50 shodov in ima nedvomno največ zgodovinskih zaslug, da se je ta progresivni val sploh začel, je že napovedal nekaj točk programa, ki naj bi ga začeli uresničevati po januarju, ko bo začel delati novi kongres.
Med drugim 7 milijonov dostopnih stanovanj in brezplačno zdravstveno zavarovanje za 14 milijonov otrok.
Zlahka ne bo šlo.
Predsednik ima na voljo veto in predsedniške ukaze. Vprašanje je tudi, kakšni bodo razkoli znotraj demokratov, odnos do Izraela je že eden izmed kamnov spotike, tudi že pri tem, kdo bo vodja večine, saj je zdaj predviden Hakeem Jeffries, ki je izrazit podpornik Izraela.
Začelo se bo že tudi razmišljanje, kockanje in kupčkanje za kandidata za predsedniške volitve 2028. Demokrati imajo precej ambicioznih, karizmatičnih kandidatov, kot je denimo 39-letni senator Jon Ossoff. Zagotovo pa ni edini, ki ima predsedniške ambicije.
Kaj bo storil Trump
Kaj bo storil Trump? Ugibanja so različna. Nekateri se bojijo, da bi se, ker je doma tako izgubil, vrgel v zunanjo politiko, to pa je lahko zelo nepredvidljivo za ves svet. Na tihem si verjetno tudi marsikdo od njegovih želi, da bi se še naprej ukvarjal s svojimi konjički. Potem ko je porušil del Bele hiše za zlato plesno dvorano, "obnovil" bazen pred Lincolnovim spomenikom, hotel porušiti Kennedy center, ker je zahteval, da se spremeni v Trump center, se bo zdaj vrgel na obnovo znamenite ovalne pisarne, ki jo je že sicer takoj na začetku opremil v slogu francoskega sončnega kralja Ludvika XIV. Zdaj bo še malo dodal, da bi, kot je dejal, preprečil, da bi jo njegovi nasledniki morda spremenili iz ovala v nekaj pravokotnega.
Evropa mora biti ob vsem tem previdna. Vprašanj je veliko. Kaj bo z Ukrajino? Kako bo Trumpov poraz vplival na podobno misleče politike v Evropi?
Zaenkrat sicer kaže, da so Američani trenutno pred nami in so morda že na poti iz bebavizacije političnega in družbenega prostora, kot je odkrit in zlonameren populizem opisal Matjaž Gruden.
In v katerega morda Evropa šele zares vstopa.
